Dimitar Anakiev
TUDI BORCI NOB SO IZBRISANI
(Članek, ki ga ne boste našli v Delu)
Danes, 9. septembra, sem se v Radovljici udeležil obletnice smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča Gorenca-predvojnega komunista, španskega borca in komandanta Prve grupe odredov za Gorenjsko, ki je poginil –zaradi izdaje– v začetku septembra 1942 skupaj s še 20-imi tovariši (vsega skupaj je na Jelovici padlo okoli 70 partizanov)
Proslavo pri spomeniku v grajščinskem parku v Radovljici je tudi letos dostojno organizirala krajevna Zveza borcev (na čelu z Jankom Rozmanom), slovesni govornik je bil predsednik parlamenta Janko Veber, par vojakov zveze NATO je tudi letos stražilo grobove padlih komunistov, glasbeniki in umetniki pa so uprizarjali umetnost NOB-a, ki, glej ga zlomka, niti malo ni podobna novodobnim kapitalističnim spektaklom.
Ob 17. uri, ko se je okoli spomenika zbralo 30-40 ljudi, je bilo vzdušje ne le deževno, temveč tudi temačno in turobno, kot da bi se tisti, ki danes pojejo o svobodi, zavedali, da z današnjo svobodo nekaj ni v redu, čeprav jo proslavljamo kot da bi bili res svobodni in neodvisni. Mladih nikjer (ker šole nočejo ali ne smejo sodelovati, verjetno zato, ker bi jih takoj obiskal ameriški ambasador Mussomeli in jih podučil o svoji verziji zgodbe o zgodovinskem zmagovalcu in poražencih) in če odštejemo politika in par vojakov, borčevske proslave in obletnice, po številu obiskovalcev in družbeni obrobnosti, zelo spominjajo na proslavo obletnice izbrisa. In res je veliko podobnosti med izbrisanimi in borci NOB - to lahko začuti vsak, ki mu je zgodovina obrnila hrbet. Zaenkrat je edina izjema, proslava obletnice Dražgoške bitke, ki jo je, na partizanski strani, vodil ravno Jože Gregorčič.
Jože Gregorčič Gorenc, še vedno nima svoje Wiki strani, je pa podroben opis njegovega življenja in smrti na blogu "gorenjci". Toplo priporočam v branje:
