Dimitar Anakiev
TODOROVIĆ UJET MED STALINISTI IN ZAPATISTI (Ali je bil Todorović Kurnikov zombi?)
Med zloveščim izginotjem Aleksandra Todorovića, preden smo izvedeli novico o njegovi tragični smrti, se je pojavil tekst na strani Komunal.org "Komentar za Poliziko na MARŠ. Posvečen Acotu". Tekst je napisal visok državni uradnik Andrej Kurnik, ki je na svoj znani način površne in brezbrižne zlaganosti pokazal, da tudi v svojih pocukranih ljubezenskih sporočilih ne pozna sočutja do svojega "tovariša" in njegove družine. Dr. Kurnik je eden od (vsaj) dveh visokih državnih uradnikov, ki sta bila zadolžena za politično podrejanje, preusmerjanje in izčrpljanje gibanja izbrisanih v neplodne in državi neškodljive "zapatistične" akcije (kasneje se je politična barva zapatistov čudežno spremenila in celo izginila z /jugo/slovenskega zemljevida). Zaradi politične nemoči in državne gonje proti Jugoslovanom, tisti izbrisani, ki so se takrat odločili delovati politično, niso imeli možnosti izbire svojih "podpornikov". Država je “podpornike” sama vsilila izbrisanim – namesto amaterjev je poslala najvišje državne uradnike.
Na "konzervativni" strani, se je v obliki "spreobrnjenega stalinista" prikazal Matevž Krivic, bivši ustavni sodnik, ki je hitro izrinil Todorovića iz njegove organizacije DIPS, na "liberalni" strani pa je Todorovića pričakal "tovariš", državni zapatist, karierni politolog, Kurnik.
Minsko polje državne politike je bilo tako zastavljeno, da so te prej ali slej dočakali in minirali: če se izogneš Krivicu, naletiš na Kurnika, če se nasitiš Kurnikovih manipulacij te dočakajo nevladne mirovne organizacije s svojo, prav tako blazirano državotvorno izpraznjenostjo. V tem in takšnem začaranem krogu je taval Todorovič, ki po naravi ni bil borec, temveč mirovnik, hipi in outsider. Todorović je bolj sodil za kavarniški šank kot za politični oder. Preden je začel svojo prvo gladovno stavko je živel odmaknjeno
življenje na kmetiji zraven Ptuja. Motiv za borbo je pri Todoroviću bila družina, saj mu je državna birokracija administrativno zanikala očetovstvo. Acotova borbena ideologija v resnici ni presegala hišnega praga. Celoten mit o "Acotu, tovarišu iz borbe", ki ga ohranja tudi ta tekst dr. Kurnika, je zlagana koristoljubna manipulacija, ki nadaljuje mistifikacijo izbrisa verjetno tudi zato, da bi si "tovariši" oprali roke pred lastno odgovornostjo za Acotov tragičen konec, kamor so ga vede ali nevede ves čas porivali. Ampak pranje rok ni edini namen tega teksta. Zakaj se je dr. Kurnik tako očitno zlagal, da Aco ni maral mirovnikov, kar je v tekstu tudi večkrat poudaril? Aco je edini med izbrisanimi, ki je nekaj časa pogodbeno delal za Mirovni inštitut in mu je skromno nadomestilo, ki ga je prejemal veliko pomenilo, ker je celotno Acotovo "borbo" financirala žena Olga, trpel je njihov družinski proračun in družina kot taka. Aco je tudi izredno lepo sodeloval z Amnesty Slovenije in še bolj zagnano z beograjskim in jugoslovanskim Rekomom Nataše Kandić. Predvsem pri Rekomu je popolnoma dosegel svoje "mirovniške sanje", ker je sodeloval pri nekaterih Rekomovih mednarodnih komisijah. Ali je mogoče, da “tovariš”, dr. Kurnik, ne pozna tako široko paleto Acotovih mirovniških aktivnosti? Ali pa hoče dr. Kurnik, tako kor Mr. Krivic imeti na zalogi par svojih izbrisanih, kot nekakšne lastne zombije? Dr. Kurnik ima za bregom globljo manipulacijo. Z zlagano razmejitvijo med seboj in "okuženim" civilnim sektorjem hoče dr. Kurnik poudariti svojo neodvisnost od sistema moči, ki mu pripada, ne samo simbolno, s svojim Volvom, ampak tudi dejansko, s šefovskim družbenim položajem na državni univerzi. "Ko o čemu kurva o poštenju" pravi srbski pregovor. Za razliko od Krivica, ki mu ne pride na misel, da bi hlinil neodvisnost, Kurnik zlorablja Acotovo izginotje in smrt, da bi svojim "tovarišem" povedal neresnično zgodbo o tem, da je on, dr. Kurnik, od države neodvisen in nekorumpiran, medtem ko so mirovniki kot del industrije,
korumpirani. Ali res lahko kdo verjame, da bi šef katedre na državni univerzi deloval proti državi pri kateri gradi kariero in prejema verjetno zelo v redu plačilo (dovolj dobro za Volvo). Mirovniki pa so korumpirani, on pa seveda ni. Za to zlagano zgodbo znova zlorablja "tovariša", tudi takrat, ko ga ni več med nami.
Dr. Kurnik je pri svojih manipulacijah izredno brutalen in brezobziren. Ko je po Acotovem prvem poskusu samomora in hospitalizaciji začel spet podpirati Acotov "aktivizem" (čeprav je Todorovič jemal zdravila in mu je psihiater odsvetoval razburjanja, ter predpisal mirovanje), sem dr. Kurnika, tudi kot zdravnik, javno opozoril (na njegovem blogu), da zlorablja bolanega človeka, na kar je dr. Kurnik zapisal da sem fašist, ker preprečujem bolanemu človeku enakopravnost, politično izražanje. Ta nivo argumentacije pove vse o dr. Kurniku. Avtentičen dokument njegove takratne manipulacije bolanega Todoroviča se nahaja na "izbris-blogu": "Laži dr. Kurnika".
In zdaj ko Todorovića ni več, se moramo vprašati po čem se ga bomo spominjali? Kakšna politika ga je opredeljevala? Aco je bil predvsem šarmanten in topel človek, ki je bil, kot vsi mi, s strani države nasilno politiziran. Edina resnično njegova politika, ki sem jo zasledil pri njemu je bila jugoslovanstvo. Zaradi aktivne jugoslovanske drže je Todorović dojemal Slovenijo kot svojo domovino tudi takrat, ko mu je ta prepovedala ljubezen. To je bil njegov greh in “zgodovinska napaka”: ljubezen Jugoslovana do Slovenije. In ravno ta beseda "jugoslovanstvo" je na seznamu prepovedanih besed visokega državnega uradnika dr. Kurnika čeprav trdi, da je Todorovićev "tovariš". Oba visoka državna uradnika, Krivic in Kurnik, sta imela nalogo preprečiti jugoslovanski sentiment pri izbrisanih in zamegliti uničevanje Jugoslovanov tako, da ne bo razvidno kaj se uničuje. Zato je Jugoslovan Todorović moral postati Zapatist Todorović,
“tovariš” El Comandantea. Menjava konteksta izbrisa je ključen manipulativen poseg “tovariša” dr. Kurnika (zapatistično ime “Blanco”), ki danes nadaljuje svoje umazano delo za državo tako, da onemogoča svojim študentom, mladim in ostalim “tovarišem” revolucionaren pristop do družbenih vprašanj in jih podobno kot izbrisane neprestano prestavlja na stranske politične tire (zapatizem, ocuppy, “avtonomni” marksizem, iww in podobno).
Človek je pač profesionalec in zato vozi Volvo. Polizika pač, in to zelo draga. Prosim zlaganega “tovariša” dr. Kurnika, da preneha zlorabljati Todorovića. Naj ga pusti počivati v miru.
