Thursday, March 7, 2013

POJASNILA MATEVŽA KRIVICA UREDNIKOM RTV SLOVENIJA

 


POJASNILO MATEVŽA KRIVICA UREDNIKOM RTV SLOVENIJA:

Spoštovani!

Pravkar sem prejel spodnje sporočilo (1), ki se mu pridružujem in ga pošiljam na gornje naslove. Prosim, da tisto »edukativno« risanko TAKOJ UMAKNETE. Sam sicer ne mislim, da je namerno zavajajoča – toda ne glede na morebitne najboljše namene avtorjev je hudo zavajajoča, kar potrjujejo komentarji pod njo, na kar je opozoril že g. Anakiev. Da pravno skrajno zapletenega problema izbrisa še danes ne razumejo ne le avtorji te risanke, ampak celo doktorji in profesorji prava in filozofije, je v treh dneh dokazal tudi povsem izkrivljen prikaz problema izbrisa v Delu (članek prof. dr. Roka Svetliča 28. februarja – moj odgovor nanj že čaka na objavo).

Podobno kot tista risanka je v bistvu (čeprav nenamerno) zavajajoče tudi tole besedilo v objavljeni informaciji na MMC:
»Ker niso vložili zahtevka za državljanstvo, so, v nasprotju z drugimi tujci, ki so ravnali enako, ostali brez stalnega prebivališča.«

Če javnosti problem predstavite tako, s tem naravnost izzivate nestrpne reakcije v stilu »Sami so si krivi, zakaj pa niso hoteli vzeti državljanstva«. Ta vaša informacija je hudo zavajajoča kar v dveh pogledih:

1. Nezakonitost (in škandaloznost) ravnanja države ob izbrisu je v tem, da bi tiste brez pridobljenega slovenskega državljanstva morala obravnavati kot tujce s stalnim prebivališčem, kot zakonite prebivalce Slovenije (ne pa kot ilegalne imigrante brez papirjev!) – izbris ni bil le protiustaven, na kar se je država izgovarjala 15 let, ampak je bil tudi nezakonit (brez podlage v takratnem zakonu)!!!
2. Vsi oficirji in podoficirji JLA, ki so hoteli (zaradi svojih družin itd.) ostati v Sloveniji (teh je bilo okrog 500 – med 25.000 izbrisanimi) pa so za slovensko državljanstvo pravočasno zaprosili, a jim je bilo to (povsem nezakonito in protiustavno) zavrnjeno – in šele po dolgih letih pravdanja sta jim Vrhovno in Ustavno sodišče nato to začela priznavati (vmes pa so bili nezakonito izbrisani kot vsi drugi).

Prosim tudi Varuhinjo človekovih pravic za ustrezno reagiranje. V času, ko bo morala vlada predstaviti »odškodninsko shemo« za izbrisane, tovrstno zavajanje javnosti namreč pomeni zelo veliko nevarnost za ponovno razpihovanje nestrpnosti in sovraštva tako do izbrisanih kot tudi do vseh tistih, ki si prizadevajo za popravo storjenih krivic in za uresničitev sodbe ESČP.

S spoštovanjem,
Matevž Krivic

(1)Tekst Dimitra Anakieva: RTV SLOVENIJA REHABILITIRA IZBRIS: v teku je kampanja rehabiltacije izbrisa prek (stare) zgodbe, da so izbrisani sami krivi ker niso zahtevali državljanstvo. Torej, izbrisani so ker niso hoteli državljanstva! Ta stara laž se znova zbuja in je celo RTV SLO izdalala kvazi edukativnu (propagandnu) risanka, ki gledalcu pove da je zgodba izbrisanih zgodba o državljanstvu, kar seveda ni res. Fiktivni lik propagandne risanke, mali Esad, je tako postavljen kot krinka Janševi politiki

DODATNO POJASNILO:

Spoštovana gospa Stegeman!

Vaše presenečenje nad mojo reakcijo me ne preseneča – je samo še en dokaz meni že dolgo znanega dejstva, kako površno in včasih napačno tudi dobronamerni ljudje razumejo zapleteni problem izbrisa. Tudi mnogi izbrisani sami dolgo niso razumeli, kaj se jim je pravzaprav zgodilo in zakaj – in ni jih malo, ki tega še danes ne razumejo. A večini nam je v zadnjih 10 letih vendarle uspelo pojasniti, da temeljna krivica, ki se jim je zgodila, ni bila nepridobitev državljanstva, še manj odvzem ali »izbris« državljanstva – čeprav je bilo hudo kaznivo dejanje (a nekaznovano, ker je bilo odkrito deset let prepozno) že to, da so kasnejše »izbrisane«, ki so ure dolgo čakali v vrstah pred okenci, da bi pravočasno vložili prošnje za državljanstvo, od tam odslovili (včasih celo surovo odgnali), ker prošnji takrat niso mogli priložiti svojih dokumentov iz Bosne ali Srbije, ki so jim bili takrat nedosegljivi. Uradniki bi bili namreč po zakonu dolžni sprejemati v obravnavo tudi nepopolne prošnje in prava neuke stranke o tem poučiti, namesto tega pa so jih od okenc odslovili ali odgnali – kar je bilo kaznivo dejanje (ne le za izvajalce tega početja, ampak še toliko bolj za tiste na MNZ, ki so podrejenim uradnikom po vsej Sloveniji naročili, naj tako ravnajo). Toda to ni bil »izbris« - to je bila šele »predigra izbrisa«.

Od teh 25.000 »južnjakov«, ki so takrat ostali brez slovenskega državljanstva, je verjetno celo večina ostala brez njega na zgoraj opisani način (torej zaradi kaznivega ravnanja državnih uradnikov!), drugi pa zato, ker za to možnost pridobitve državljanstva v svoji neukosti (tistih 170.000 bolj izobraženih ali bolj spretnih so si namreč državljanstvo pravočasno zagotovili) bodisi sploh niso vedeli ali pa so (napačno) mislili, da bodo s prošnjo za slovensko državljanstvo izgubili svoje prejšnje državljanstvo, kar pa sploh ni bilo res. Ne glede na to, zakaj je takrat kdo od njih ostal brez državljanstva, smo v Društvu izbrisanih, ustanovljenem leta 2002, vse opozarjali, da je bila ta možnost takrat pač zamujena, da je leta 2002 ni več – da pa zahtevamo, da jim država vrne tisto, kar jim je takrat nezakonito ODVZELA, to pa je bil status stalnega (zakonitega) prebivalca Slovenije (ne status državljana). Državljanstvo Slovenije jim ni bilo ODVZETO (saj ga do takrat niso imeli) – odvzet pa jim je bil status stalnega prebivalca (in s tem vse pravice, ki so na ta status vezane – to pa so praktično vse socialne in podobne pravice, le volilna pravica je rezervirana samo za državljane). Prav zato je ta nezakoniti izbris te ljudi tako hudo prizadel – neprimerno huje kot zgolj nepridobitev državljanstva. (Seveda je pridobitev državljanstva avtomatično pomenila tudi pridobitev statusa stalnega prebivalca – in zato tistih 170.000 »južnjakov«, ki so državljanstvo pridobili, teh problemov niso občutili.)

Sem razložil dovolj razumljivo? Če nisem, povejte, kaj še ni jasno, da še kaj dopolnim, če je treba. Ali sedaj razumete, zakaj je hudo zavajajoče, če ste (pa čeprav z najboljšim namenom) napisali: »Ker niso vložili zahtevka za državljanstvo, so, v nasprotju z drugimi tujci, ki so ravnali enako, ostali brez stalnega prebivališča.« Drugi tujci v tej točki pravzaprav enako niti niso mogli ravnati, saj njim možnost pridobitve slovenskega državljanstva niti ni bila ponujena – Ustavno sodišče je tu naredilo drugačno (utemeljeno) primerjavo: drugi tujci so svoj status stalnih prebivalcev Slovenije zadržali avtomatično, brez vsakih prošenj itd. – in enako bi moralo veljati tudi za tako imenovane »jugo-tujce«, torej za državljane bivše SFRJ, ki so 26. 2. 1992 iz državljanov prejšnje skupne države čez noč postali v Sloveniji tujci. Če vmes niso pridobili slovenskega državljanstva (pustimo ob strani razlog, zakaj ne), je bila ta posledica (da so 26. 2. 1992 avtomatično prešli v status tujcev) povsem normalna in zakonita. Nezakonito (in naravnost škandalozno) pa je bilo to, da jim je država ob tem prehodu iz državljanskega v tujski status povsem nezakonito odvzela (lahko bi rekli kar »ukradla«) njihov dotedanji zakoniti status stalnih prebivalcev Slovenije z vsemi socialnimi pravicami.

Kot vidite, sem porabil tri relativno dolge in zapletene odstavke za to, da sem vam (upam, da razumljivo) razložil, kaj se je pravzaprav zgodilo – in zakaj je bil izbris nezakonito in sramotno dejanje – in zakaj sedaj izbrisani upravičeno zahtevajo povrnitev škode, ki jim je bila s tem povzročena. In zakaj jim je to sedaj priznalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Zagrizeni nasprotniki izbrisanih pa so nasproti temu 20 let zavajali javnost z demagoško trditvijo, da so bili ti ljudje izbrisani zato, ker niso zaprosili za državljanstvo – s hujskaško tezo: »Prav jim je, sami so si krivi za to, kar se jim je zgodilo – a zdaj naj bi pa za to dobili še odškodnino?!« Vi (MMC) seveda v svojem prispevku nikakor niste zastopali takih hujskaških tez – le naivno (ali zaradi površnosti in preslabe informiranosti) ste nasedli gornji zgrešeni tezi in ste jo »podkrepili« še z drugače simpatično narejeno risanko. Vsi ti vaši prispevki so bili kot celota torej brez dvoma dobronamerni – toda, saj poznate tisti znani rek, da je tudi pot v pekel lahko »tlakovana z dobrimi nameni«. In če je na tej poti luknja, ki jo je »tlakovalec« spregledal, lahko vanjo popotnik pade in si zlomi nogo. Oziroma, v našem primeru: zlonamerni in hujskaški komentatorji tega prispevka na MMC so (hote ali nehote) »spregledali« vso dobronamerno vsebino tega prispevka, njegova »luknja« (napačna predstavitev vzroka za izbris in tega, zakaj je bilo to nezakonito in vredno obsodbe) pa jim je prišla prav, da so se ob njej počutili potrjene v laži, ki jo razširjajo že 20 let.

Hvalevreden je poskus, da bi zapletene stvari ljudem razložili na preprost način – s simpatično risanko še toliko bolj. Toda z gornjo razlago sem vam skušal pojasniti, da se včasih zgodijo tudi stvari, ki jih je do stopnje »risanke« zelo težko ali celo nemogoče poenostaviti. No, kakšnemu mojstru bo (pri predstavljanju izbrisa otrokom) morda to kdaj vendarle uspelo – ampak poprej, preden se bo take poenostavitve lotil, bo moral ta resnično zapleteni problem res dobro preučiti in spoznati.

Popravka objavljenega jaz sam niti nisem izrecno zahteval – zahteval ga je g. Anakiev v svoji prvi reakciji. In ima seveda prav, ga načelno podpiram. A bi bil vsaj jaz najbolj zadovoljen, če bi vi sami našli način, kako to napako, to nehoteno zavajanje, do katerega je prišlo, popraviti drugače, ne z objavo nekega formalnega »popravka po zakonu o medijih«. Formalni popravek bi, se bojim,  pri nasprotnikih vzbudil samo še hujše nasprotovanje in zmerjanje. Upam, da vam bo uspelo najti primeren način, kako vašim bralcem predočiti, za kaj tu v resnici gre. (Lahko seveda za to uporabite tudi tole moje pojasnilo – ali dele iz njega.)

Hvala za vaš trud, dosedanji in bodoči – in lepo pozdravljeni!

Matevž Krivic,
(bivši ustavni sodnik in član Izvršnega odbora Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije)


Pismo je bilo poslano na naslednje naslove: Stegeman Barbara <Barbara.Stegeman@rtvslo.si>
Jakopic Kaja <Kaja.Jakopic@rtvslo.si>, Filli Marko <Marko.Filli@rtvslo.si>, MMC-notranja <MMC-Notranja@rtvslo.si>, Lombergar Janez <Janez.Lombergar@rtvslo.si>, PR - RTV Slovenija <pr@rtvslo.si>, Varuhinja <Varuhinja@rtvslo.si>, info@varuh-rs.si, kornelija.marzel@varuh-rs.si, j.rovsek@varuh-rs.si, tamara.vonta@dz-rs.si

In še prejšnje na naslove: 
From: "Matevž KRIVIC" <m.krivic@evj-kabel.net>
To: "MMC-notranja" <MMC-Notranja@rtvslo.si>, "Filli Marko" <Marko.Filli@rtvslo.si>, "janez.lombergar@rtvslo.so" <janez.lombergar@rtvslo.so>, "PR - RTV Slovenija" <pr@rtvslo.si>, "Varuhinja" <Varuhinja@rtvslo.si>, "Zebec Luka" <Luka.Zebec@rtvslo.si>
Cc: "info@varuh-rs.si" <info@varuh-rs.si>, "kornelija.marzel@varuh-rs.si" <kornelija.marzel@varuh-rs.si>, "jrovsek@varuh-rs.si" <jrovsek@varuh-rs.si>, "tamara.vonta@dz-rs.si" <tamara.vonta@dz-rs.si>

Wednesday, February 20, 2013

NEKAJ RESNIC O IZBRISANIH

  

NEKAJ RESNIC O IZBRISANIH:
Vse skupaj na kratko:
Izbris je odvzem pravic do stalnega prebivanja v Sloveniji skupini prebivalcev Republike Slovenije brez zakonske podlage ali drugega predpisa, brez opozorila in brez kakršne koli odločbe državnih organov.
Kdo smo izbrisani?
Izbrisani smo nekdanji državljani SFRJ, ki smo na dan izbrisa imeli veljavno trajno dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, kjer smo tudi bivali.
Državljani drugih držav (na primer Italije, Madžarske in drugih), niso bili izbrisani.
Kaj je izbris?
Izbris je dejanje brisanja podatkov o dovoljenju za stalno prebivanje iz uradnih evidenc, ne da bi tak izbris dopuščal zakon ali da bi o tem sploh bila izdana odločba izbrisanemu.
Ali je izbris kršitev človekovih pravic?
Izbris je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu opredelil kot kršitev človekovih pravic. To je dokončna odločitev najvišjega sodišča, ki lahko odloča o vprašanju kršitve človekovih pravic.
Kakšne so obveznosti Republike Slovenije glede izbrisa?
Slovenija mora odpraviti posledice kršitve človekovih pravic zaradi izbrisa.
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je naložil Republiki Sloveniji, da vzpostavi kompenzacijsko shemo za izbrisane. Izbrisani so upravičeni do ureditve statusa za nazaj in priznanja pravic za nazaj, kolikor je to mogoče. Prav tako smo upravičeni do zadoščenja za samo kršitev in za tiste pravice, ki jih ni mogoče uveljaviti za nazaj.
Zakaj je izbris tako pomemben za vse državljane Slovenije?
Če bi dopustili, da izbris obvelja in se kršitve ne odpravi, lahko vlada v Sloveniji izbris ponovi in jutri morda vam odvzame pridobljene pravice – na primer do pokojnine ali lastninske pravice na vašem stanovanju – brez zakonske podlage, brez opozorila in brez kakršne koli odločbe. In kako boste živeli potem?


Pripravil: Dominik Nemec, odvetniški kanditat in ZIS

Monday, December 17, 2012

ZNANJE NA CESTI




MANIFEST FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI O ZASEDBI MESTNEGA JEDRA

Pozor, znanje na cesti!
Danes, 19. decembra 2012, se nas več deset profesorjev in več sto študentov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani podaja na trge, ulice in v druge javne prostore, da bi svoje znanje prenesli vsem ljudem. S tem želimo sporočiti naslednje.

Javno bomo prikazali naše vsakodnevno delo, ki so ga nekateri politiki v preteklosti diskreditirali, in bogastvo znanja, ki ga predajamo svojim študentom.

Sporočamo javnosti, da demokratične in napredne družbe ni brez dobre javne univerze, ki je finančno dostopna vsem.

Opozarjamo na slabe pogoje dela, ki smo jih imeli že pred sedanjo serijo t.i. varčevalnih ukrepov, in simbolično sporočamo, da nas vlada s finančnimi rezi »meče na cesto«.

Protestiramo proti temu, da vlada finančno duši slovenske javne univerze in s tem ogroža mlado generacijo lektorjev, asistentov, docentov in raziskovalcev, predvsem tistih, ki so zaposleni za določen čas ali na projektih. Zahtevamo ureditev položaja najslabše plačanih in najbolj prekarnih delavcev na univerzi.

Zahtevamo uveljavitev politike javnega, splošnega štipendiranja, s pomočjo katerega se bodo študentje lahko posvetili študiju namesto boju za vsakdanje preživetje.

Z angažiranimi predavanji bomo izrazili nasprotovanje zahtevi, naj se javna univerza financira tako, da služi aplikativnim in ideološkim interesom podjetij ter se raziskovalno in organizacijsko podreja kapitalu. V nasprotju s tem se zavzemamo za krepitev notranje demokratične participacije kot poti k potrebni prenovi univerze.

S to akademsko manifestacijo stopamo ob bok ostalim oblikam demonstracij, ki branijo javno šolstvo, zdravstvo in ostale javne storitve in ki protestirajo proti »ugrabitvi države« s strani vladajočih elit.


POZOR, ZNANJE NA CESTI!
Vabljeni na predavanja, vaje, seminarje, delavnice, ki bodo v sredo, 19. 12. 2012, potekali na različnih krajih (na prostem in v predavalnicah) v središču Ljubljane. Na cesti bomo profesorji in študenti Filozofske fakultete skupaj s kolegi z AGRFT, s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Bar Corso, Cankarjevo nabrežje 13
Urnik predavanj* sreda, 19.12. 2012
Oddelek in fakulteta
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za sociologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za prevajalstvo, FF
Oddelek za sociologijo, FF
Oddelek za prevajalstvo, FF
Ura Predavatelj
10.00– dr. Nataša Vampelj Suhadolnik 14.40
Cafe Open, Hrenova ulica 19
Ura Predavatelj
10.00– dr. Milica Antić Gaber, dr. Anja 11.45 Zalta in dr. Roman Kuhar
Cafe Galerija, Mestni trg 5
Ura Predavatelj
9.40–11.10 dr. Marija Zlatnar Moe
11.15– dr. Gorazd Kovačič z gostom 12.45 Lenartom J. Kučićem
13.00– dr. Nataša Hirci 14.30
Tema
Jezikovne vaje
Tema
Aktivno državljanstvo in spolne, seksualne in verske manjšine (z gostjo Elo Porić, predstavnico islamske skupnosti v Sloveniji)
Tema
Prevajanje literature
Je mogoče diplomirati z googlanjem?
Angleška fonetika
Cankarjev dom (preddverje), Prešernova cesta 10
Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta
10.00– Larisa Vrhunc 11.30
11.45– Larisa Vrhunc 13.15
Razvijanje slušnih zaznav: božične pesmi
Glasbeni stavek: fuga
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Centralna tehniška knjižnica (čitalnica), Trg republike 3
Ura
11.20– 12.40
Predavatelj
dr. Primož Južnič
Tema
Vpliv transparentnosti na število objav raziskovalnih rezultatov v Sloveniji in vloga knjižničarjev
* pridržujemo si pravico do manjših sprememb v programu
2
Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, Enota Kolezija, Kopališka 10
Ura Predavatelj
14:45- dr. Sonja Kump in študentka 16:00 Maša Skok
Tema
Učenje in izobraževanje starejših
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za umetnostno zgodovino, FF
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, FF
FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Dnevni bar Bi-Ko-Fe, Židovska steza 2
Ura Predavatelj Tema
8.00–11.20 dr. Sarah Lunaček Brumen Program strukturne prilagoditve in migracije v Afriki
Foerster bar (v Foersterjev parku za FF), Rimska cesta 13
Ura Predavatelj
7.10–9.30 dr. Uroš Stepišnik
Galerija ŠKUC, Stari trg 21
Ura Predavatelj
14.40– dr. Rebeka Vidrih 16.20
18.00– dr. Boris A. Novak in Varja 20.00 Balžalorsky Antić
20.00 Kantavtorski duo Katarina Juvančič in Dejan Lapajna
Hostel Celica, Metelkova ulica 8
Ura Predavatelj
9.30–11.00 dr. Jasna Mažgon
15.00– dr. Boštjan Kravanja 18.00
Tema
Speleogeneza
Tema
Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine
Literatura je živa (odprto branje literature in teorije)
Zaključek dogodka Pozor, znanje na cesti!
Tema
Tehnike zbiranja podatkov in oblikovanja inštrumentov
Medkulturna komunikacija
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (knjižnica), Cankarjeva ulica 5
Ura Predavatelj
8.00–9.30 Vesna Venišnik
13.00– Nejc Sukljan 14.30
14.45– Nejc Sukljan 16.10
Klub Daktari, Krekov trg 7
Ura Predavatelj
9.30–11.00 dr. Sabina Jelenc Krašovec
Tema
Izbrane skladbe klasicizma in 19. st.
Zasedbe s pihali
Nacionalna glasba na Češkem in v Rusiji v 2. polovici 19. stoletja
Tema
Vloga svetovalca in ovire pri komunikaciji med svetovalcem in svetovancem v procesu andragoškega svetovalnega dela
Oddelek in fakulteta
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
3
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto
Ura Predavatelj
Tema
Neoliberalna prizadevanja za "vsestransko kompetentno osebnost"
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za romanske jezike in književnosti, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, FF
Oddelek in fakulteta
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek in fakulteta
Oddelek za filozofijo, FF
16.20– 18.00
dr. Damjan Štefanc
Kavarna Grand Hotela Union, Miklošičeva cesta 1
Ura Predavatelj
13.00– dr. Primož Vitez 15.30
Knjigarna AZIL, Novi trg 2
Ura Predavatelj
10.30– dr. Andreja Žele 12.00
Tema
Zakaj govorimo?
Tema
Specifika slovenske terminologije glede na izbrana strokovna področja
Knjigarna Konzorcij, Slovenska cesta 29
Ura Predavatelj Tema
9.00–10.00 dr. Veronika Rot Gabrovec Festivals of light(s) in Children's Literature or Is there any light at
the end of the tunnel?
Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1
Ura Predavatelj
10.30– dr. Olga Poljšak Škraban 13.00
Kresnička, Snežniška ulica 1
Ura Predavatelj
19.40– dr. Marjan Šimenc 21.10
Tema
Risba, ustvarjalnost in motivacija
Tema
Filozofija razsvetljenstva, Kant in Foucault
KUD France Prešeren, Karunova ulica 14
Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta
16.20– Študentke in študenti s
19.30 profesoricama: Rok Bohinc (FF),
Urša Strehar Benčina(FF), Tim Kern (FMF), Veronika Hana Grubič (FRI), Nika Kovač (FF), Teja Bitenc in Sara Šoukal ter dr. Mojca Kovač Šebart in dr. Andreja Hočevar
Improviziram torej sem: improvizacijsko gledališče in šola
Predavanje in delavnice
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
4
LP bar (pritličje in atrij stavbe ZRC SAZU), Novi trg 2
Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta
10.30– dr. Vesna Požgaj Hadži, dr. Naši prostori: južna slavistika v 12.00 Namita Subiotto, dr. Tatjana sodobnem kontekstu
Balažic Bulc, Maša Plešković
Mestni muzej (kavarna), Gosposka ulica 15
Oddelek za slavistiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za klasično filologijo, FF
Oddelek za filozofijo, FF
Oddelek za filozofijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, FF
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelke za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek za zgodovino, FF
Ura Predavatelj
9.40–11.00 dr. Matej Hriberšek
11.00– dr. Olga Markič 12.30
13.00– dr. Igor Pribac 14.30
Tema
Vaje iz grške skladnje
Čustva in spoznanje
Politična filozofija Niccoloja Machiavellija
Menza pri koritu, AKC Metelkova mesto
Ura Predavatelj
8.00–9.40 dr. Robi Kroflič
9.40–11.15 dr. Lilijana Burcar
11.20– dr. Sarah Lunaček Brumen 13.00
13.00– Primož Časl 15.00
15.30– Sašo Jerše 18.00
Tema
Kontroverze in premene avtoritete v vzgoji in posvetni politiki
Tony Morrison Beloved, The Issue of Racism
Uporabnost participatornih metod v vizualni antropologiji
Časopisno gledališče
Pojem političnega onstran nasprotja prijatelj–sovražnik
Moderna galerija, Tomšičeva ulica 14
Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta
10.30– dr. Nataša Golob 12.00
16.30– mag. Noriaki Sangawa 17.30
Predkarolinška umetnost
Percepcija telesa v japonskih tradicionalnih umetnostih
Oddelek za umetnostno zgodovino, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek in fakulteta
antropologija
antropologija
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek za slovenistiko, FF
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova ulica 3
Ura Predavatelj
12.00– Radhrani Pernačič 14.00
14.00– dr. Iztok Osojnik 15.00
15.40– dr. Alojzija Zupan Sosič 17.00
17.10– dr. Irena Novak Popov 18.40
Tema
Biti le to: telo (antropologija telesnosti v praksi)
O parhesiji in ali je danes svoboda mišljenja, izražanja in govora sploh smiselna?
Sodobni slovenski roman: predstavitev romana Berte Bojetu Filio ni doma
Sodobna slovenska poezija
5
Narodna galerija, Puharjeva ulica 9
Ura Predavatelj
11.20– dr. Valentin Kalan 13.00
13.00– dr. Silvana Orel 14.30
14.40– Teja Klobčar 16.20
16.20– dr. Marko Marinčič 18.00
Nebotičnik, Štefanova 1
Ura Predavatelj
15.00– dr. Leon Stefanija 18.00
Tema
Epikurova etika ugodja in ideja pravičnosti
Glagolski vid v slovenščini in angleščini
Slovenski etnomuzikologi
Antika v kulturi novega veka: André Chénier med neoklasicizmom in revolucijo
Tema
Kantata o kavi in analiza glasbenega stavka
Oddelek in fakulteta
Oddelek za filozofijo, FF
Oddelek za prevajalstvo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za klasično filologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za muzikologijo, FF
Obrežje Ljubljanice (med Tromostovjem in Šuštarskim mostom)
Ura Predavatelj
12.30– Študenti 2. letnika predšolske 14.30 vzgoje in mag. Helena Korošec
Tema
Lutke spregovorijo kratki prizori in gledališke delavnice
Oddelek in fakulteta
Pedagoška fakulteta
Oddelek in fakulteta
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek in fakulteta
FDV
Katedra za kulturologijo, FDV
Katedra za mednarodne odnose, FDV
Katedra za socialni in kadrovski menedžment, FDV
Kulturološko študentsko društvo KultCo, FDV
Oddelek in fakulteta
Oddelek za klasično filologijo, FF
Oddelek za klasično filologijo, FF
Pasaža Maximarketa, Trg republike 1
Ura Predavatelj
15.30– dr. Alenka Žbogar 16.20
Paviljon na Kongresnem trgu
Tema
Tipologija pripovedovalca
Tema
PROTESTNI ODBOR FDV ZA JAVNO UNIVERZO
Ura
9.00–18.00
9.30 - 10.15
10.15- 11.45
12.00- 12.30
16.00- 18.00
Predavatelj
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
dr. Aleš Črnič Kritične obravnave religijskega pojava
dr. Ana Bojinović Fenko
dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela
dr. Mitja Velikonja, dr. Žiga Vodovnik, Eva
Vrtačič
Širitvena politika EU; poudarek na odnosu med EU in Zahodnim Balkanom
Spol in ekonomija
Posebna tematska predavanja
Plečnikov hram, Trg francoske revolucije 2
Ura Predavatelj
13.50-14.35 dr. Sonja Weiss
14.40-16.10 dr. Sonja Weiss
Tema
Latinščina, intenzivni tečaj
Cicero, Cato Maior de senectute (branje in analiza besedila)
6
Plečnikov trg (med Maximarketom in podhodom pod Slovensko cesto)
Ura
8.00–9.30
11.20– 14.30
11.20–11.35
11.35–11.55
11.55–12.15
12.15–12.35
12.35–12.55
12.55–13.15
13.15–13.35
13.35–13.55
Predavatelj
Alejandro Rodríguez in Urša Geršak
Oddelek za romanske jezike in književnosti
B. Müller Pograjc, M. Medvedšek in študenti portugalščine
dr. Branka Kalenić Ramšak
dr. Marjana Šifrar Kalan
Tema
Obdobje Felipeja Gonzáleza in Joséja Maríe Aznarja v postfrankistični Španiji
CATHEDRA EXTERNA CATHEDRA AETERNA
Recital Pesnik iz velikega sveta o strahu (Drummond de Andrade: Mundo Grande, O Medo)
Nasveti don Kihota iz Manče Sanču Pansi, poglavarju otoka Baratarije
El vocabulario de la crisis en español/Besedišče krize v španščini
Oddelek in fakulteta
Oddelek za romanske jezike in književnosti, FF
FF
dr. Patrizia Farinelli Montale e la poetica della negazione
dr. Maja Šabec J. L. Borges o branju in bralcih
dr. Jasmina Markič Dogodivščine španskega jezika v Ameriki
dr. Gregor Perko Jezik francoskih predmestij, jezik "odpora"
dr. Agata Šega
Ivan Koštial – pozabljeni slovenski jezikoslovec
Podhod pri AGRFT (med Čopovo in Nazorjevo ulico)
Ura Predavatelj Tema
od 11.00 Profesorji in študenti AGRFT Dogodek na na mestu ... dalje
Radio Študent, Cesta 27. aprila 31
Oddelek in fakulteta
AGRFT
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Ura
13.00– 16.20
Predavatelj
dr. Jaka Repič
Tema
Sodobne težnje v socialni in kulturni antropologiji
Socialni center Rog, Trubarjeva cesta 72
Ura Predavatelj Tema
8.00 9.30 dr. Rajko Muršič What is the use of ethnography?
Trg francoske revolucije (v primeru slabega vremena čitalnica Centralne tehniške knjižnice)
Ura Predavatelj
9.30–10.30 dr. Marija Petek
13.00– dr. Polona Vilar 14.00
14.00– dr. Polona Vilar 15.00
14.40– dr. Alenka Šauperl 16.20
16.30-18.00 dr. Andrej Blatnik
Tema
Študentje predstavljajo seminarske naloge pri predmetu Osnove bibliotekarstva in organizacije knjižnic
Komunikacija z uporabniki in uporabniki s posebnimi potrebami
Informacijska pismenost in vseživljenjsko učenje
Študentje predstavljajo seminarske naloge pri predmetu Organizacija informacij
Knjige spreminjajo svet: od Biblije do 57. številke Nove revije. Kako naprej? Gostja pisateljica Vesna Lemaić
Oddelek in fakulteta
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
7
Trg republike
Ura Predavatelj
9.40–10.35 dr. Uršula Lipovec Čebron in Juš Škraban
10.35– KUD Ljud 11.30
13.00– dr. Gorazd Kovačič 13.30
Trnovski pristan, Trnovo
Ura Predavatelj
12.10– Tajan Trobec 14.35
Tromostovje
Ura Predavatelj
17.20– dr. Alojzija Zupan Sosič 18.30
Tema
Paulo Freire in kako naj pedagogiko zatiranih razumemo danes?
Ljudov demonstratorij
Samo posamezniki, analiza kultnega neoliberalnega eseja Jaz, svinčnik, ki ga priporoča Žiga Turk
Tema
Kemijske lastnosti voda (na primeru Glinščice in Ljubljanice)
Tema
Literarna Ljubljana, vodenje po centru Ljubljane in predstavitev "literarnih" hiš
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek za sociologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za prevajalstvo, FF
Oddelek za prevajalstvo, FF
Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7
Ura Predavatelj
10.30– mag. Kristina Hmeljak Sangawa 11.15
11.30– dr. Nagisa Moritoki Škof in Luka 12.30 Culiberg
13.00– dr. Andrej Bekeš 14.30
15.30– dr. Nataša Vampelj Suhadolnik 17.00
Tema
Prevzemanje kitajskih pismenk za zapis japonskega jezika
Vloga človeka v svetu skozi budistično in znanstveno dojemanje narave v filozofiji Miyazawe Kenjija
'Moja stara mama' ali ideološka interpretacija izvora nacionalnih jezikov med Japonsko in Balkanom
Odraz družbeno-političnih dejavnikov v kitajskem slikarstvu konec 19. in v začetku 20. stoletja (študentski simpozij in debata)
Zemljepisni muzej, Gosposka ulica 13
Ura Predavatelj Tema
9.40–12.05 dr. Metka Špes Gospodarske krize v Latinski Ameriki. Problematika hitro rastočih mest v
14.00– 15.00 15.00– 17.00
Latinski Ameriki.
dr. Dušan Plut Planetarni okoljski viri
dr. Dušan Plut Trajnostni razvoj Slovenije med utopijo in realnostjo
Žmauc (Od Žmauca Sosed pa Ud Brata Prjatu), Rimska 21
Ura Predavatelj
11.20-12.20 dr. Špela Vintar
13.00– dr. Primož Jurko 14.30
14.40– dr. Primož Jurko 16.10
Tema
Perspektive strojnega prevajanja
Dvojezična leksikografija
Leksikologija
Oddelek za prevajalstvo, FF


Tuesday, November 20, 2012

ZAHTEVE GLEDE ODPRAVE KRIVIC IZBRISA

 
Zahteve glede odprave krivic izbrisa
(Odškdninski program ZIS)


Izbris je bil množična, sistematična (in sistemska) kršitev človekovih pravic. Po sodbi Velikega senata ESČP v zadevi Kurić o temu ne more biti več niti trohice dvoma.

Za odpravo posledic izbrisani od slovenskih oblasti zahtevamo naslednje ukrepe:

  1. Politično priznanje izbrisa
  • Zahtevamo, da parlament s posebno resolucijo prizna izbris, ter ga izrecno opredeli kot sistematično kršitev človekovih pravic.
  • Zahtevamo, da se parlament v imenu države v tej resoluciji za izbris opraviči.
  • Zahtevamo, da so na seji parlamenta, ki bo sprejela tak akt, prisotni predsednik države, predsednik vlade, predsednika Ustavnega sodišča RS ter Vrhovnega sodišča RS ter vsi poslanci in poslanke. Na seji moramo biti prisotni tudi izbrisani.
  • Ustanovi naj se posvetovalno telo glede izbrisa, ki deluje v vsakokratnem kabinetu predsednika vlade z neposredno možnostjo dostopa do predsednika vlade. Vanj naj bodo vključeni izbrisani, ki so predstavniki vseh glavnih organizacij izbrisanih ali so sami ravnali kot zagovorniki človekovih pravic na način, da imajo izbrisani večino ter odločujočo vlogo.

  1. Preiskava izbrisa
  • V roku 1 leta od sprejema zgoraj navedene parlamentarne resolucije zahtevamo sprejem posebnega zakona, ki bo v slovenski pravni red uvedel uradno preiskovalno telo (komisijo resnice), ki naj ima potrebna pooblastila (inšpektorska pooblastila), vire za delo in ustrezna znanja za izvedbo uradne preiskave o izbrisu. Člani tega preiskovalnega telesa morajo biti nepolitični, v skrajnem primeru tujci. Sestavo komisije moramo potrditi tudi izbrisani.
  • Ugotovitve in priporočila preiskovalnega telesa morajo biti obveza države za sprejem morebitnih dodatnih ukrepov.

  1. Odgovornost krivcev
  • Država naj po uradni dolžnosti prične s kazenskopravnim pregonom odgovornih za izbris.
  • Država naj prične civilnopravne postopke zoper odgovorne za povračilo storjene škode.
  • Zanikanje izbrisa naj se opredeli kot posebno kaznivo dejanje,

  1. Statusnopravni ukrepi
  • Država naj nemudoma omogoči avtomatsko vračilo statusa (dovoljenje za stalno prebivanje) na podlagi vložene zahteve, najbolj epreko spremembe ZUSDDD. Vsi dodatni pogoji (dejansko neprekinjeno bivanje, odsotnost več kot 10 let ipd) se odpravijo.
  • Združevanje družin naj se uredi v ZUSDDD in naj bo brezpogojna. Družina naj se razlaga široko, skladno s kulturno tradicijo okolj, iz katerega izhaja izbrsan ali je bil azaradi izbrisa prisiljen živeti v njem.
  • Kasneje rojeni otroci, četudi rojeni v tujini, se glede statusa izenačijo oziroma upoštevajo isto, kot izbrisani.
  • Postopki naj postanejo taks prosti.
  • Spremembe ZUSDDD kot nakazano naj se sprejmejo po nujnem ali vsaj skrajšanem zakonodajnem postopku.

  1. Nadomestilo materialne škode in nematerialne škode
  • Povračilo škode naj se rešuje v civilnopravnih sodnih postopkih z obvezo predhodnega postopka poravnavanja, pri čemer mora država zagotoviti ustrezno pooblaščenost pravobranilcev za poravnavanje. Tako se zagotovi individualno obravnavanje zahtevkov ter neodvisnost od politike, povrnjena škoda pa odraža dejansko škodo. Postopki glede izbrisa naj se rešujejo prednostno.
  • V postopkih nadomestila za škodo (odškodninski ali drugi zahtevki) naj država odpravi pravico sklicevanja na ugovor zastaranja iz razloga nemoralnosti (velja tudi za postopke proti odgovornim za izbris).
  • V postopkih nadomestila za škodo (odškodninski ali drugi zahtevki) se naj odpravi omejitev odločanja o že razsojeni stvari (res iudicata) za izbrisane, ki so že zahtevlai povračilo, pa so bili zavrnjeni.
  • Materialna škoda: določi naj se osnoven pavšal v znesku 1.000 evrov, ki pripada vsem izbrisanim. Preostanek se nadomesti glede na dejansko škodo, kot jo v postopku dokažejo izbrisani.
  • Nematerialna škoda: določi naj se osnovni pavšal 20.000 evrov za nematerialno škodo za 20 let pravnega položaja brez statusa stalnega prebivalca, korigiran za vsako leto. V posebno hudih primerih (ločitve družin, izgon, izjemno hude psihične posledice, poskus samomora ipd.) se nematerialna škoda še dodatno vrne na podlagi mnenja sodnih izvedencev ustrezne stroke. Stroške za delo izvedencev za ta namen naj krije država.
  • Dodajo naj se davčne olajšave za ustrezno obdobje reintegracije (t.j. 5 let) za olajšanje procesa vračanja v državo ter samostojno kot oblika izplačila odškodnine.

  1. Otroci
  • Vsi otroci izbrisanih (tudi tisti, ki so bili ob izbrisu slovenski državljani in formalno niso bili izbrisani) se s še posebno skrbnostjo upoštevajo pri vseh ukrepih. Vsi ukrepi se omogočijo tudi za otroke izbrisanih in njihove morebitno že rojene potomce.

  1. Ukrepi zdravstvenega sistema
  • Uvede naj se poseben ukrep psihosocialne pomoči v smislu svetovanja za odpravo psihičnih posledic izbrisa. Storitev naj se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ali iz sredstev mreže socialnega varstva, po presoji zdravnika).

  1. Stanovanjski izzivi
  • Osebam, ki še vedno živijo v stanovanjih, kjer so imele same ali njihovi ožji družinski člani stanovanjsko pravico pred uveljavitvijo „Jazbinškovega zakona“ naj se omogoči odkup stanovanj pod relativno podobnimi pogoji.
  • Osebam, ki so imele same ali njihovi ožji družisnki člani stanovanjsko pravico, pa so po Jazbinskovem zakonu pridobile pogodbo (pravni naslov) na podlagi pretekle stanovanjske pravice, pa so bile potem po izbrisu iz stanovanja prisilno odstanjene ali so zaradi posledic izbisa morale državo zapustiti ali se vanjo niso mogle vrniti, naj se omogoči neprofitna najemnina stanovanja v primerljivem stanovanju ali možnost odkupa pod relativno podobnimi pogoji kot jih je določal Jazbinskov zakon.
  • Osebam, ki so imele same ali njihovi ožji družinski člani stanovanjsko pravico, pa stanovanj niso mogle odkupiti, niti zaradi raznih razlogov niso mogle skleniti pogodb (pravnih naslovov), se naj omogoči prednostni dostop do neprofitnih stanovanj oziroma določi absolutna prednost na razpisih, če nimajo svojih bivalnih enot ali najemnega razmerja primerljivega neprofitnemu, v državi.
  • Osebam, ki se bodo sedaj vračale v Slovenijo naj se omogoči neprofitni najem praznih državnih stanovanj z absolutno prednostjo pred drugimi prosilci, razen če se izkaže, da so premoženjsko zmožne same na trgu najeti stanovnaje (dokazno breme nosi država).
  • Za vse izbrisane naj velja, da v stanovansjkih postopkih štejejo kot ranljiva, prednsotna skupina, razen če je njihovo premoženjsko stanje zadovoljivo (dokazno breme naj nosi država).

  1. Socialno-varstveni ukrepi
  • Povezano z zdravstvenimi ukrepi: Uvede naj se poseben ukrep psihosocialne pomoči v smislu svetovanja za odpravo psihičnih posledic izbrisa. Po prvi, zdravniški fazi, naj sledi druga, socialno varstvena.
  • Uvede naj se ukrepe za integracijo oziroma reintegracijo izbrisanih.
  • Uvede naj se možnsot pridobitve osebnega asistenta za vključitev v slovensko družbo.
  • Država naj uredi področje uveljavljanja pravic za nazaj.

  1. Izobraževani ukrepi
  • Izbris naj se vključi v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje kot vsebina diskriminacije.
  • Izbrisani in njihovi ožji sorodniki do vključno drugega kolena naj imajo prednostno pravico pri vpisu na visokošolsko ali univerzitetno raven.
  • Vsi prej navedeni naj imajo prednost pri pridobitvi nastanitvenih zmogljivosti za študente.
  • Vsi prej navedeni naj imajo možnost pridobitve ustreznih državnih štipendij in naj štejejo kot socialno ogrožena ranljiva skupina, razen če njihovo premoženjsko stanje ni izjemno dobro (dokazno breme na državi)

  1. Delovnopravni in pokojninski ukrepi
  • Zaposlitev izbrisanih naj postane davčna olajšava za podjetja.
  • Država naj subvencionira zaposlitev izbrisanih.
  • Država naj uredi vprašanje obračuna izguljenih delovnih let.
  • Država naj uredi področje uveljavljanja pravic za nazaj.
  • Izbrisani naj se opredelijo kot ranljiva skupina v vseh programih države glede zaposlitvene politike.




Zveza Izbrisanih Slovenije, delovna skupina

Monday, November 5, 2012

SKLEPAM, DA SMO V VOJNI

na sliki: oil drilling







Berem knjigo Vojne za nafto. Če lahko verjamem temu, kar je v njej zapisanega, želi nekaj najvplivnejših dinastij na svetu, z Rockfellerji itd na čelu nadzor nad VSEMI nahajališči nafte na svetu. Pa ne zato, ker bi jo vso rabili zase, ampak zato, da bi oni odločali, kdo naj ima dostop do nje in kdo ne in po kakšni ceni. Hočejo, da ZDA ostanejo edina velesila v svetu in so v takšni ali drugačni voj
ni z vsemi tekmicami. Nimajo več različnih politik do Azije in Evrope. Zanje je zdaj vse Evrazija. Sklepam, da smo v vojni. Da je Evropa v neke vrste vojni z ZDA oz. obratno. Oz. z bančniki in vodilnimi naftnimi ameriško-britanskimi naftnimi družbami. Hočejo nadzor nad vso nafto, hočejo nadzor nad svetom. Ker je nafta vse kaže anorganskega izvora in jo je ogromno marsikje po svetu, v globinah zemeljskega plašča in se obnavljajo rezervoaraji v notranjosti zemlje, lahko sklepam, verjetno, da hoče elita napraviti vse, da bi uničila oz. napravili šibka vsa gospodarstva na svetu, hoče, da znanost nazaduje oz se ne razvija, da bi druge države ne razvijale tehnologij za izkoriščanje nafte globoko pod površjem. V knjigi piše, da so odkrili zelo verjetne naftne zaloge tudi na širšem področju med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, če ne omenjam Jadranskega morja. Vse postane veliko bolj logično in razumljivo. Ne gre za to, da se jim je zmešalo, da ne vedo, kaj delajo. Zelo dobro vedo. In nam ne bo prav nič pomagalo, če se na FB sproščamo in si dajemo duška, kakšni bedaki, da so. Elita zelo dobro ve, kaj počne. Že dolgo je to načrtovala in še vedno načrtuje. Se bojim, da so ji tudi vsi naši politiki nasedli. Se splača prebrat. Pa še knjigo Popolna prevlada istega avtorja. Podkrepljena je z res mnogimi
navedenimi viri.  

Marjeta Vakar Manfreda Bissue (Prevzeto z avtoričinega Facebooka)