ZNANJE NA CESTI

MANIFEST FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI O ZASEDBI MESTNEGA JEDRA

Pozor, znanje na cesti!

Danes, 19. decembra 2012, se nas več deset profesorjev in več sto študentov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani podaja na trge, ulice in v druge javne prostore, da bi svoje znanje prenesli vsem ljudem. S tem želimo sporočiti naslednje.

— Javno bomo prikazali naše vsakodnevno delo, ki so ga nekateri politiki v preteklosti diskreditirali, in bogastvo znanja, ki ga predajamo svojim študentom.

— Sporočamo javnosti, da demokratične in napredne družbe ni brez dobre javne univerze, ki je finančno dostopna vsem.

— Opozarjamo na slabe pogoje dela, ki smo jih imeli že pred sedanjo serijo t.i. varčevalnih ukrepov, in simbolično sporočamo, da nas vlada s finančnimi rezi »meče na cesto«.

— Protestiramo proti temu, da vlada finančno duši slovenske javne univerze in s tem ogroža mlado generacijo lektorjev, asistentov, docentov in raziskovalcev, predvsem tistih, ki so zaposleni za določen čas ali na projektih. Zahtevamo ureditev položaja najslabše plačanih in najbolj prekarnih delavcev na univerzi.

— Zahtevamo uveljavitev politike javnega, splošnega štipendiranja, s pomočjo katerega se bodo študentje lahko posvetili študiju namesto boju za vsakdanje preživetje.

— Z angažiranimi predavanji bomo izrazili nasprotovanje zahtevi, naj se javna univerza financira tako, da služi aplikativnim in ideološkim interesom podjetij ter se raziskovalno in organizacijsko podreja kapitalu. V nasprotju s tem se zavzemamo za krepitev notranje demokratične participacije kot poti k potrebni prenovi univerze.

S to akademsko manifestacijo stopamo ob bok ostalim oblikam demonstracij, ki branijo javno šolstvo, zdravstvo in ostale javne storitve in ki protestirajo proti »ugrabitvi države« s strani vladajočih elit.

POZOR, ZNANJE NA CESTI!

Vabljeni na predavanja, vaje, seminarje, delavnice, ki bodo v sredo, 19. 12. 2012, potekali na različnih krajih (na prostem in v predavalnicah) v središču Ljubljane. Na cesti bomo profesorji in študenti Filozofske fakultete skupaj s kolegi z AGRFT, s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Bar Corso, Cankarjevo nabrežje 13

Urnik predavanj* sreda, 19.12. 2012
Oddelek in fakulteta
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za sociologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za prevajalstvo, FF
Oddelek za sociologijo, FF
Oddelek za prevajalstvo, FF

Ura Predavatelj
10.00– dr. Nataša Vampelj Suhadolnik 14.40
Cafe Open, Hrenova ulica 19
Ura Predavatelj
10.00– dr. Milica Antić Gaber, dr. Anja 11.45 Zalta in dr. Roman Kuhar
Cafe Galerija, Mestni trg 5
Ura Predavatelj
9.40–11.10 dr. Marija Zlatnar Moe
11.15– dr. Gorazd Kovačič z gostom 12.45 Lenartom J. Kučićem
13.00– dr. Nataša Hirci 14.30

Tema
Jezikovne vaje
Tema
Aktivno državljanstvo in spolne, seksualne in verske manjšine (z gostjo Elo Porić, predstavnico islamske skupnosti v Sloveniji)
Tema
Prevajanje literature
Je mogoče diplomirati z googlanjem?
Angleška fonetika

Cankarjev dom (preddverje), Prešernova cesta 10

Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta

10.00– Larisa Vrhunc 11.30
11.45– Larisa Vrhunc 13.15

Razvijanje slušnih zaznav: božične pesmi
Glasbeni stavek: fuga

Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF

Centralna tehniška knjižnica (čitalnica), Trg republike 3

Ura
11.20– 12.40

Predavatelj
dr. Primož Južnič

Tema
Vpliv transparentnosti na število objav raziskovalnih rezultatov v Sloveniji in vloga knjižničarjev

* pridržujemo si pravico do manjših sprememb v programu

2

Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, Enota Kolezija, Kopališka 10

Ura Predavatelj
14:45- dr. Sonja Kump in študentka 16:00 Maša Skok

Tema
Učenje in izobraževanje starejših

Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za umetnostno zgodovino, FF
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, FF
FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF

Dnevni bar Bi-Ko-Fe, Židovska steza 2
Ura Predavatelj Tema
8.00–11.20 dr. Sarah Lunaček Brumen Program strukturne prilagoditve in migracije v Afriki
Foerster bar (v Foersterjev parku za FF), Rimska cesta 13

Ura Predavatelj
7.10–9.30 dr. Uroš Stepišnik
Galerija ŠKUC, Stari trg 21
Ura Predavatelj
14.40– dr. Rebeka Vidrih 16.20
18.00– dr. Boris A. Novak in Varja 20.00 Balžalorsky Antić
20.00 Kantavtorski duo Katarina Juvančič in Dejan Lapajna
Hostel Celica, Metelkova ulica 8
Ura Predavatelj
9.30–11.00 dr. Jasna Mažgon
15.00– dr. Boštjan Kravanja 18.00

Tema
Speleogeneza
Tema
Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine
Literatura je živa (odprto branje literature in teorije)
Zaključek dogodka Pozor, znanje na cesti!
Tema
Tehnike zbiranja podatkov in oblikovanja inštrumentov
Medkulturna komunikacija

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (knjižnica), Cankarjeva ulica 5

Ura Predavatelj
8.00–9.30 Vesna Venišnik
13.00– Nejc Sukljan 14.30
14.45– Nejc Sukljan 16.10
Klub Daktari, Krekov trg 7
Ura Predavatelj
9.30–11.00 dr. Sabina Jelenc Krašovec

Tema
Izbrane skladbe klasicizma in 19. st.
Zasedbe s pihali
Nacionalna glasba na Češkem in v Rusiji v 2. polovici 19. stoletja
Tema
Vloga svetovalca in ovire pri komunikaciji med svetovalcem in svetovancem v procesu andragoškega svetovalnega dela

Oddelek in fakulteta
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF

3

Klub Gromka, AKC Metelkova mesto

Ura Predavatelj

Tema
Neoliberalna prizadevanja za "vsestransko kompetentno osebnost"

Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za romanske jezike in književnosti, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, FF
Oddelek in fakulteta
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek in fakulteta
Oddelek za filozofijo, FF

16.20– 18.00

dr. Damjan Štefanc

Kavarna Grand Hotela Union, Miklošičeva cesta 1

Ura Predavatelj
13.00– dr. Primož Vitez 15.30
Knjigarna AZIL, Novi trg 2
Ura Predavatelj
10.30– dr. Andreja Žele 12.00

Tema
Zakaj govorimo?
Tema
Specifika slovenske terminologije glede na izbrana strokovna področja

Knjigarna Konzorcij, Slovenska cesta 29
Ura Predavatelj Tema
9.00–10.00 dr. Veronika Rot Gabrovec Festivals of light(s) in Children's Literature or Is there any light at
the end of the tunnel?
Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1

Ura Predavatelj
10.30– dr. Olga Poljšak Škraban 13.00
Kresnička, Snežniška ulica 1
Ura Predavatelj
19.40– dr. Marjan Šimenc 21.10

Tema
Risba, ustvarjalnost in motivacija
Tema
Filozofija razsvetljenstva, Kant in Foucault

KUD France Prešeren, Karunova ulica 14

Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta

16.20– Študentke in študenti s
19.30 profesoricama: Rok Bohinc (FF),
Urša Strehar Benčina(FF), Tim Kern (FMF), Veronika Hana Grubič (FRI), Nika Kovač (FF), Teja Bitenc in Sara Šoukal ter dr. Mojca Kovač Šebart in dr. Andreja Hočevar

Improviziram torej sem: improvizacijsko gledališče in šola
Predavanje in delavnice

Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF

4

LP bar (pritličje in atrij stavbe ZRC SAZU), Novi trg 2
Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta

10.30– dr. Vesna Požgaj Hadži, dr. Naši prostori: južna slavistika v 12.00 Namita Subiotto, dr. Tatjana sodobnem kontekstu
Balažic Bulc, Maša Plešković
Mestni muzej (kavarna), Gosposka ulica 15

Oddelek za slavistiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za klasično filologijo, FF
Oddelek za filozofijo, FF
Oddelek za filozofijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, FF
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, FF
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelke za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek za zgodovino, FF

Ura Predavatelj
9.40–11.00 dr. Matej Hriberšek
11.00– dr. Olga Markič 12.30
13.00– dr. Igor Pribac 14.30

Tema
Vaje iz grške skladnje
Čustva in spoznanje
Politična filozofija Niccoloja Machiavellija

Menza pri koritu, AKC Metelkova mesto

Ura Predavatelj
8.00–9.40 dr. Robi Kroflič
9.40–11.15 dr. Lilijana Burcar
11.20– dr. Sarah Lunaček Brumen 13.00
13.00– Primož Časl 15.00
15.30– Sašo Jerše 18.00

Tema
Kontroverze in premene avtoritete v vzgoji in posvetni politiki
Tony Morrison Beloved, The Issue of Racism
Uporabnost participatornih metod v vizualni antropologiji
Časopisno gledališče
Pojem političnega onstran nasprotja prijatelj–sovražnik

Moderna galerija, Tomšičeva ulica 14

Ura Predavatelj Tema Oddelek in fakulteta

10.30– dr. Nataša Golob 12.00
16.30– mag. Noriaki Sangawa 17.30

Predkarolinška umetnost
Percepcija telesa v japonskih tradicionalnih umetnostih

Oddelek za umetnostno zgodovino, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek in fakulteta
antropologija
antropologija
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek za slovenistiko, FF

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova ulica 3

Ura Predavatelj
12.00– Radhrani Pernačič 14.00
14.00– dr. Iztok Osojnik 15.00
15.40– dr. Alojzija Zupan Sosič 17.00
17.10– dr. Irena Novak Popov 18.40

Tema
Biti le to: telo (antropologija telesnosti v praksi)
O parhesiji in ali je danes svoboda mišljenja, izražanja in govora sploh smiselna?
Sodobni slovenski roman: predstavitev romana Berte Bojetu Filio ni doma
Sodobna slovenska poezija

5

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9

Ura Predavatelj
11.20– dr. Valentin Kalan 13.00
13.00– dr. Silvana Orel 14.30
14.40– Teja Klobčar 16.20
16.20– dr. Marko Marinčič 18.00
Nebotičnik, Štefanova 1
Ura Predavatelj
15.00– dr. Leon Stefanija 18.00

Tema
Epikurova etika ugodja in ideja pravičnosti
Glagolski vid v slovenščini in angleščini
Slovenski etnomuzikologi
Antika v kulturi novega veka: André Chénier med neoklasicizmom in revolucijo
Tema
Kantata o kavi in analiza glasbenega stavka

Oddelek in fakulteta
Oddelek za filozofijo, FF
Oddelek za prevajalstvo, FF
Oddelek za muzikologijo, FF
Oddelek za klasično filologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za muzikologijo, FF

Obrežje Ljubljanice (med Tromostovjem in Šuštarskim mostom)

Ura Predavatelj
12.30– Študenti 2. letnika predšolske 14.30 vzgoje in mag. Helena Korošec

Tema
Lutke spregovorijo – kratki prizori in gledališke delavnice

Oddelek in fakulteta
Pedagoška fakulteta
Oddelek in fakulteta
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek in fakulteta
FDV
Katedra za kulturologijo, FDV
Katedra za mednarodne odnose, FDV
Katedra za socialni in kadrovski menedžment, FDV
Kulturološko študentsko društvo KultCo, FDV
Oddelek in fakulteta
Oddelek za klasično filologijo, FF
Oddelek za klasično filologijo, FF

Pasaža Maximarketa, Trg republike 1

Ura Predavatelj
15.30– dr. Alenka Žbogar 16.20
Paviljon na Kongresnem trgu

Tema
Tipologija pripovedovalca
Tema
PROTESTNI ODBOR FDV ZA JAVNO UNIVERZO

Ura
9.00–18.00
9.30 - 10.15
10.15- 11.45
12.00- 12.30
16.00- 18.00

Predavatelj
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

dr. Aleš Črnič Kritične obravnave religijskega pojava

dr. Ana Bojinović Fenko
dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela
dr. Mitja Velikonja, dr. Žiga Vodovnik, Eva
Vrtačič

Širitvena politika EU; poudarek na odnosu med EU in Zahodnim Balkanom
Spol in ekonomija
Posebna tematska predavanja

Plečnikov hram, Trg francoske revolucije 2

Ura Predavatelj
13.50-14.35 dr. Sonja Weiss
14.40-16.10 dr. Sonja Weiss

Tema
Latinščina, intenzivni tečaj
Cicero, Cato Maior de senectute (branje in analiza besedila)

6

Plečnikov trg (med Maximarketom in podhodom pod Slovensko cesto)

Ura
8.00–9.30
11.20– 14.30
11.20–11.35
11.35–11.55
11.55–12.15
12.15–12.35
12.35–12.55
12.55–13.15
13.15–13.35
13.35–13.55

Predavatelj
Alejandro Rodríguez in Urša Geršak
Oddelek za romanske jezike in književnosti
B. Müller Pograjc, M. Medvedšek in študenti portugalščine
dr. Branka Kalenić Ramšak
dr. Marjana Šifrar Kalan

Tema
Obdobje Felipeja Gonzáleza in Joséja Maríe Aznarja v postfrankistični Španiji
CATHEDRA EXTERNA – CATHEDRA AETERNA
Recital Pesnik iz velikega sveta o strahu (Drummond de Andrade: Mundo Grande, O Medo)
Nasveti don Kihota iz Manče Sanču Pansi, poglavarju otoka Baratarije
El vocabulario de la crisis en español/Besedišče krize v španščini

Oddelek in fakulteta
Oddelek za romanske jezike in književnosti, FF
FF

dr. Patrizia Farinelli Montale e la poetica della negazione
dr. Maja Šabec J. L. Borges o branju in bralcih
dr. Jasmina Markič Dogodivščine španskega jezika v Ameriki
dr. Gregor Perko Jezik francoskih predmestij, jezik "odpora"

dr. Agata Šega

Ivan Koštial – pozabljeni slovenski jezikoslovec

Podhod pri AGRFT (med Čopovo in Nazorjevo ulico)
Ura Predavatelj Tema
od 11.00 Profesorji in študenti AGRFT Dogodek na na mestu ... dalje
Radio Študent, Cesta 27. aprila 31

Oddelek in fakulteta
AGRFT
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF

Ura
13.00– 16.20

Predavatelj
dr. Jaka Repič

Tema
Sodobne težnje v socialni in kulturni antropologiji

Socialni center Rog, Trubarjeva cesta 72
Ura Predavatelj Tema
8.00 – 9.30 dr. Rajko Muršič What is the use of ethnography?

Trg francoske revolucije (v primeru slabega vremena čitalnica Centralne tehniške knjižnice)

Ura Predavatelj
9.30–10.30 dr. Marija Petek
13.00– dr. Polona Vilar 14.00
14.00– dr. Polona Vilar 15.00
14.40– dr. Alenka Šauperl 16.20
16.30-18.00 dr. Andrej Blatnik

Tema
Študentje predstavljajo seminarske naloge pri predmetu Osnove bibliotekarstva in organizacije knjižnic
Komunikacija z uporabniki in uporabniki s posebnimi potrebami
Informacijska pismenost in vseživljenjsko učenje
Študentje predstavljajo seminarske naloge pri predmetu Organizacija informacij
Knjige spreminjajo svet: od Biblije do 57. številke Nove revije. Kako naprej? Gostja pisateljica Vesna Lemaić

Oddelek in fakulteta
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF

7

Trg republike
Ura Predavatelj
9.40–10.35 dr. Uršula Lipovec Čebron in Juš Škraban
10.35– KUD Ljud 11.30
13.00– dr. Gorazd Kovačič 13.30
Trnovski pristan, Trnovo
Ura Predavatelj
12.10– Tajan Trobec 14.35
Tromostovje
Ura Predavatelj
17.20– dr. Alojzija Zupan Sosič 18.30

Tema
Paulo Freire in kako naj pedagogiko zatiranih razumemo danes?
Ljudov demonstratorij
Samo posamezniki, analiza kultnega neoliberalnega eseja Jaz, svinčnik, ki ga priporoča Žiga Turk
Tema
Kemijske lastnosti voda (na primeru Glinščice in Ljubljanice)
Tema
Literarna Ljubljana, vodenje po centru Ljubljane in predstavitev "literarnih" hiš

Oddelek in fakulteta
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF
Oddelek za sociologijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za slovenistiko, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek za azijske in afriške študije, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek za geografijo, FF
Oddelek in fakulteta
Oddelek za prevajalstvo, FF
Oddelek za prevajalstvo, FF

Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7

Ura Predavatelj
10.30– mag. Kristina Hmeljak Sangawa 11.15
11.30– dr. Nagisa Moritoki Škof in Luka 12.30 Culiberg
13.00– dr. Andrej Bekeš 14.30
15.30– dr. Nataša Vampelj Suhadolnik 17.00

Tema
Prevzemanje kitajskih pismenk za zapis japonskega jezika
Vloga človeka v svetu skozi budistično in znanstveno dojemanje narave v filozofiji Miyazawe Kenjija
'Moja stara mama' ali ideološka interpretacija izvora nacionalnih jezikov – med Japonsko in Balkanom
Odraz družbeno-političnih dejavnikov v kitajskem slikarstvu konec 19. in v začetku 20. stoletja (študentski simpozij in debata)

Zemljepisni muzej, Gosposka ulica 13
Ura Predavatelj Tema
9.40–12.05 dr. Metka Špes Gospodarske krize v Latinski Ameriki. Problematika hitro rastočih mest v

14.00– 15.00 15.00– 17.00

Latinski Ameriki.
dr. Dušan Plut Planetarni okoljski viri
dr. Dušan Plut Trajnostni razvoj Slovenije med utopijo in realnostjo

Žmauc (Od Žmauca Sosed pa Ud Brata Prjatu), Rimska 21

Ura Predavatelj
11.20-12.20 dr. Špela Vintar
13.00– dr. Primož Jurko 14.30
14.40– dr. Primož Jurko 16.10

Tema
Perspektive strojnega prevajanja
Dvojezična leksikografija
Leksikologija

Oddelek za prevajalstvo, FF

ZAHTEVE GLEDE ODPRAVE KRIVIC IZBRISA

 

Zahteve glede odprave krivic izbrisa

(Odškdninski program ZIS)

Izbris je bil množična, sistematična (in sistemska) kršitev človekovih pravic. Po sodbi Velikega senata ESČP v zadevi Kurić o temu ne more biti več niti trohice dvoma.

Za odpravo posledic izbrisani od slovenskih oblasti zahtevamo naslednje ukrepe:

1. Politično priznanje izbrisa

• Zahtevamo, da parlament s posebno resolucijo prizna izbris, ter ga izrecno opredeli kot sistematično kršitev človekovih pravic.
• Zahtevamo, da se parlament v imenu države v tej resoluciji za izbris opraviči.
• Zahtevamo, da so na seji parlamenta, ki bo sprejela tak akt, prisotni predsednik države, predsednik vlade, predsednika Ustavnega sodišča RS ter Vrhovnega sodišča RS ter vsi poslanci in poslanke. Na seji moramo biti prisotni tudi izbrisani.
• Ustanovi naj se posvetovalno telo glede izbrisa, ki deluje v vsakokratnem kabinetu predsednika vlade z neposredno možnostjo dostopa do predsednika vlade. Vanj naj bodo vključeni izbrisani, ki so predstavniki vseh glavnih organizacij izbrisanih ali so sami ravnali kot zagovorniki človekovih pravic na način, da imajo izbrisani večino ter odločujočo vlogo.

2. Preiskava izbrisa

• V roku 1 leta od sprejema zgoraj navedene parlamentarne resolucije zahtevamo sprejem posebnega zakona, ki bo v slovenski pravni red uvedel uradno preiskovalno telo (komisijo resnice), ki naj ima potrebna pooblastila (inšpektorska pooblastila), vire za delo in ustrezna znanja za izvedbo uradne preiskave o izbrisu. Člani tega preiskovalnega telesa morajo biti nepolitični, v skrajnem primeru tujci. Sestavo komisije moramo potrditi tudi izbrisani.
• Ugotovitve in priporočila preiskovalnega telesa morajo biti obveza države za sprejem morebitnih dodatnih ukrepov.

3. Odgovornost krivcev

• Država naj po uradni dolžnosti prične s kazenskopravnim pregonom odgovornih za izbris.
• Država naj prične civilnopravne postopke zoper odgovorne za povračilo storjene škode.
• Zanikanje izbrisa naj se opredeli kot posebno kaznivo dejanje,

4. Statusnopravni ukrepi

• Država naj nemudoma omogoči avtomatsko vračilo statusa (dovoljenje za stalno prebivanje) na podlagi vložene zahteve, najbolj epreko spremembe ZUSDDD. Vsi dodatni pogoji (dejansko neprekinjeno bivanje, odsotnost več kot 10 let ipd) se odpravijo.
• Združevanje družin naj se uredi v ZUSDDD in naj bo brezpogojna. Družina naj se razlaga široko, skladno s kulturno tradicijo okolj, iz katerega izhaja izbrsan ali je bil azaradi izbrisa prisiljen živeti v njem.
• Kasneje rojeni otroci, četudi rojeni v tujini, se glede statusa izenačijo oziroma upoštevajo isto, kot izbrisani.
• Postopki naj postanejo taks prosti.
• Spremembe ZUSDDD kot nakazano naj se sprejmejo po nujnem ali vsaj skrajšanem zakonodajnem postopku.

5. Nadomestilo materialne škode in nematerialne škode

• Povračilo škode naj se rešuje v civilnopravnih sodnih postopkih z obvezo predhodnega postopka poravnavanja, pri čemer mora država zagotoviti ustrezno pooblaščenost pravobranilcev za poravnavanje. Tako se zagotovi individualno obravnavanje zahtevkov ter neodvisnost od politike, povrnjena škoda pa odraža dejansko škodo. Postopki glede izbrisa naj se rešujejo prednostno.
• V postopkih nadomestila za škodo (odškodninski ali drugi zahtevki) naj država odpravi pravico sklicevanja na ugovor zastaranja iz razloga nemoralnosti (velja tudi za postopke proti odgovornim za izbris).
• V postopkih nadomestila za škodo (odškodninski ali drugi zahtevki) se naj odpravi omejitev odločanja o že razsojeni stvari (res iudicata) za izbrisane, ki so že zahtevlai povračilo, pa so bili zavrnjeni.
• Materialna škoda: določi naj se osnoven pavšal v znesku 1.000 evrov, ki pripada vsem izbrisanim. Preostanek se nadomesti glede na dejansko škodo, kot jo v postopku dokažejo izbrisani.
• Nematerialna škoda: določi naj se osnovni pavšal 20.000 evrov za nematerialno škodo za 20 let pravnega položaja brez statusa stalnega prebivalca, korigiran za vsako leto. V posebno hudih primerih (ločitve družin, izgon, izjemno hude psihične posledice, poskus samomora ipd.) se nematerialna škoda še dodatno vrne na podlagi mnenja sodnih izvedencev ustrezne stroke. Stroške za delo izvedencev za ta namen naj krije država.
• Dodajo naj se davčne olajšave za ustrezno obdobje reintegracije (t.j. 5 let) za olajšanje procesa vračanja v državo ter samostojno kot oblika izplačila odškodnine.

6. Otroci

• Vsi otroci izbrisanih (tudi tisti, ki so bili ob izbrisu slovenski državljani in formalno niso bili izbrisani) se s še posebno skrbnostjo upoštevajo pri vseh ukrepih. Vsi ukrepi se omogočijo tudi za otroke izbrisanih in njihove morebitno že rojene potomce.

7. Ukrepi zdravstvenega sistema

• Uvede naj se poseben ukrep psihosocialne pomoči v smislu svetovanja za odpravo psihičnih posledic izbrisa. Storitev naj se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ali iz sredstev mreže socialnega varstva, po presoji zdravnika).

8. Stanovanjski izzivi

• Osebam, ki še vedno živijo v stanovanjih, kjer so imele same ali njihovi ožji družinski člani stanovanjsko pravico pred uveljavitvijo „Jazbinškovega zakona“ naj se omogoči odkup stanovanj pod relativno podobnimi pogoji.
• Osebam, ki so imele same ali njihovi ožji družisnki člani stanovanjsko pravico, pa so po Jazbinskovem zakonu pridobile pogodbo (pravni naslov) na podlagi pretekle stanovanjske pravice, pa so bile potem po izbrisu iz stanovanja prisilno odstanjene ali so zaradi posledic izbisa morale državo zapustiti ali se vanjo niso mogle vrniti, naj se omogoči neprofitna najemnina stanovanja v primerljivem stanovanju ali možnost odkupa pod relativno podobnimi pogoji kot jih je določal Jazbinskov zakon.
• Osebam, ki so imele same ali njihovi ožji družinski člani stanovanjsko pravico, pa stanovanj niso mogle odkupiti, niti zaradi raznih razlogov niso mogle skleniti pogodb (pravnih naslovov), se naj omogoči prednostni dostop do neprofitnih stanovanj oziroma določi absolutna prednost na razpisih, če nimajo svojih bivalnih enot ali najemnega razmerja primerljivega neprofitnemu, v državi.
• Osebam, ki se bodo sedaj vračale v Slovenijo naj se omogoči neprofitni najem praznih državnih stanovanj z absolutno prednostjo pred drugimi prosilci, razen če se izkaže, da so premoženjsko zmožne same na trgu najeti stanovnaje (dokazno breme nosi država).
• Za vse izbrisane naj velja, da v stanovansjkih postopkih štejejo kot ranljiva, prednsotna skupina, razen če je njihovo premoženjsko stanje zadovoljivo (dokazno breme naj nosi država).

9. Socialno-varstveni ukrepi

• Povezano z zdravstvenimi ukrepi: Uvede naj se poseben ukrep psihosocialne pomoči v smislu svetovanja za odpravo psihičnih posledic izbrisa. Po prvi, zdravniški fazi, naj sledi druga, socialno varstvena.
• Uvede naj se ukrepe za integracijo oziroma reintegracijo izbrisanih.
• Uvede naj se možnsot pridobitve osebnega asistenta za vključitev v slovensko družbo.
• Država naj uredi področje uveljavljanja pravic za nazaj.

10. Izobraževani ukrepi

• Izbris naj se vključi v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje kot vsebina diskriminacije.
• Izbrisani in njihovi ožji sorodniki do vključno drugega kolena naj imajo prednostno pravico pri vpisu na visokošolsko ali univerzitetno raven.
• Vsi prej navedeni naj imajo prednost pri pridobitvi nastanitvenih zmogljivosti za študente.
• Vsi prej navedeni naj imajo možnost pridobitve ustreznih državnih štipendij in naj štejejo kot socialno ogrožena ranljiva skupina, razen če njihovo premoženjsko stanje ni izjemno dobro (dokazno breme na državi)

11. Delovnopravni in pokojninski ukrepi

• Zaposlitev izbrisanih naj postane davčna olajšava za podjetja.
• Država naj subvencionira zaposlitev izbrisanih.
• Država naj uredi vprašanje obračuna izguljenih delovnih let.
• Država naj uredi področje uveljavljanja pravic za nazaj.
• Izbrisani naj se opredelijo kot ranljiva skupina v vseh programih države glede zaposlitvene politike.

Zveza Izbrisanih Slovenije, delovna skupina

SKLEPAM, DA SMO V VOJNI

na sliki: oil drilling







Berem knjigo Vojne za nafto. Če lahko verjamem temu, kar je v njej zapisanega, želi nekaj najvplivnejših dinastij na svetu, z Rockfellerji itd na čelu nadzor nad VSEMI nahajališči nafte na svetu. Pa ne zato, ker bi jo vso rabili zase, ampak zato, da bi oni odločali, kdo naj ima dostop do nje in kdo ne in po kakšni ceni. Hočejo, da ZDA ostanejo edina velesila v svetu in so v takšni ali drugačni voj

ni z vsemi tekmicami. Nimajo več različnih politik do Azije in Evrope. Zanje je zdaj vse Evrazija. Sklepam, da smo v vojni. Da je Evropa v neke vrste vojni z ZDA oz. obratno. Oz. z bančniki in vodilnimi naftnimi ameriško-britanskimi naftnimi družbami. Hočejo nadzor nad vso nafto, hočejo nadzor nad svetom. Ker je nafta vse kaže anorganskega izvora in jo je ogromno marsikje po svetu, v globinah zemeljskega plašča in se obnavljajo rezervoaraji v notranjosti zemlje, lahko sklepam, verjetno, da hoče elita napraviti vse, da bi uničila oz. napravili šibka vsa gospodarstva na svetu, hoče, da znanost nazaduje oz se ne razvija, da bi druge države ne razvijale tehnologij za izkoriščanje nafte globoko pod površjem. V knjigi piše, da so odkrili zelo verjetne naftne zaloge tudi na širšem področju med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, če ne omenjam Jadranskega morja. Vse postane veliko bolj logično in razumljivo. Ne gre za to, da se jim je zmešalo, da ne vedo, kaj delajo. Zelo dobro vedo. In nam ne bo prav nič pomagalo, če se na FB sproščamo in si dajemo duška, kakšni bedaki, da so. Elita zelo dobro ve, kaj počne. Že dolgo je to načrtovala in še vedno načrtuje. Se bojim, da so ji tudi vsi naši politiki nasedli. Se splača prebrat. Pa še knjigo Popolna prevlada istega avtorja. Podkrepljena je z res mnogimi
navedenimi viri.  

Marjeta Vakar Manfreda Bissue (Prevzeto z avtoričinega Facebooka)

RDEČA ZVEZDA JE NAŠA PRIHODNOST

Na fotografiji: Rdeča zvezda na spomeniku padlim partizanom v vasi Gazon pri Kopru









RDEČA ZVEZDA JE NAŠA PRIHODNOST je naslov 15 minutnega filma, katerega smo posneli v vasi Gazon pri Kopru, in v samem mestu Koper, v MKSMC Marka Brecelja in Ariane Markučič-Brecelj. Naslov je povzet iz intervjuja izbrisanega Stojana Bubanje, ki je prvo povedal "partizanščina je naša prihodnost...", kar je tudi zelo točno, potem pa je dodal "...pod rdečo zvezdo".
Srečanje v vasi Gazon pri Kopru bilo je zamišljeno kot srečanje Zveze Izbrisanih Slovenije in podpornikov ob partizanskem golažu (Vidi post na izbris-blogu: "Zakaj izbrisani jemo partizanski golaž?") ampak, preden smo se zbrali je hud dež napadel vas Gazon, potem pa še burja. Na pomoč je na srečo pritekel Pohorski bataljon s partizanskim pasuljem in izbrisansko potico...
Film si lahko ogledate tukaj:  http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=jYyAUeqFtG0

LAŽI dr. KURNIKA

na sliki: doc. dr. Andrej Kurnik, visokošolski učitelj

LAŽI dr. KURNIKA

dr.Andrej Kurnik je predstojnik katedre za teoretsko analitsko politikologijo FDV. Poleg tega, da vozi Volvo, je znan po hobističnem organiziranju študentov v kapitalizmu neškodljivem gibanju “alternativne levice”. Znan je tudi po “modernizaciji” gibanja izbrisanih na zamegljene stranpoti resničnih razlogov za izbris. V času, ko je dr. Kurnik “pomagal” Izbrisanim je bil zadolžen za neraspoznavnost in brisanje konteksta izbrisa. Tako je del Izbrisanih, ki so sledili dr. Kurniku, postavljen v kontekst Mehike (zapatisti), Argentine (pikaterosi), EU (migracije) le v kontekst razpada Jugoslavije se ni dalo priti nikakor. S tem je dr. Kurnik ščitil slovenske kompradorje in njihov, iz druge svetovne vojne, povampireni anti-jugoslovanski šovinizem, kot metodo vladanja tipa “divide et impera” (razdeli in vladaj).

Pred nedavnim se je dr. Kurnik spet lotil Izbrisanih, in spet je “pomagal”, tokrat ustvarjati besedno meglico okrog resničnih težav Izbrisanih s pomočjo falsificirane “rezolucije izbrisanih”. Tiste, ki se niso strinjali, četudi bi bili Izbrisani, je razglašal za fašiste. Če nekomu do zdaj ni uspelo izvedeti, kaj je to fašizem se torej lahko nauči pri dr. Kurniku, hobističnemu aktivistu. Moj spodnji komentar je (“demokratično”) izbrisal iz peticije, “ker je fašističen” (sic!). Preberite, kaj fašizam je:

Dimitar Anakiev (komentar): Na žalost, ova rezolucija koja falsifikuje podpise većine navedenih podpisnika je retorička dimna zavesa od koje se ne vide stvarni problemi Izbrisanih a koje trenutno rešava vlada svojim zakonom... Živele velike reči velikih podrški i peticija!.. Nekateri očitno izrabljajo zdravstveno stanje g. Todoroveća!

Andrej Kurnik: Pozdrav, zaradi fašistoidne vsebine je bil vaš podpis in komentar odstranjen. Takšna je politika portala Njetwork. Vsi imajo pravico do besede, razen tistih, ki bi jo vzeli drugim zaradi katerekoli posebne okoliščine (bolezen, etnična, rasna, spolna pripadnost itd.) Skratka, na portalu vlada ničelna toleranca do fašizma.

Podoben nivo kvazi-argumentacije dr. Kurnika, in celotno zadevo, bralec lahko najde na Facebook portalu Izbrisani Slovenije, z dne 25.10. 2012:

http://www.facebook.com/izbrisani.slovenije

Zanimivo je, da so posamezne drobtinice te debate, ki sem jo objavil na dr. Kurnikovem Facebook portalu IWW, od tam odstranjene (boljše povedano “izbrisane”). Kako to da dr. Kurnik ne želi, da njegovi privrženci berejo njegovo argumentacijo? Ali je mogoče, da sam ne verjame svojim argumentom? Da, to je današnja alternativna levica.

Tekst s podobno temo na Izbris-Blogu: “Levica kao Trojanski konj”