Monday, September 9, 2013

TUDI BORCI NOB SO IZBRISANI (Članek, ki ga ne boste našli v Delu)

Dimitar Anakiev
TUDI BORCI NOB SO IZBRISANI
(Članek, ki ga ne boste našli v Delu)


Danes, 9. septembra, sem se v Radovljici udeležil obletnice smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča Gorenca-predvojnega komunista, španskega borca in komandanta Prve grupe odredov za Gorenjsko, ki je  poginil –zaradi izdaje– v začetku septembra 1942 skupaj s še 20-imi tovariši (vsega skupaj je na Jelovici padlo okoli 70 partizanov)
Proslavo pri spomeniku v grajščinskem parku v Radovljici je tudi letos dostojno organizirala krajevna Zveza borcev (na čelu z Jankom Rozmanom), slovesni govornik je bil predsednik parlamenta Janko Veber, par vojakov zveze NATO je tudi letos stražilo grobove padlih komunistov, glasbeniki in umetniki pa so uprizarjali umetnost NOB-a, ki, glej ga zlomka, niti malo ni podobna novodobnim kapitalističnim spektaklom. 



Ob 17. uri, ko se je okoli spomenika zbralo 30-40 ljudi, je bilo vzdušje ne le deževno, temveč tudi temačno in turobno, kot da bi se tisti, ki danes pojejo o svobodi, zavedali, da z današnjo svobodo nekaj ni v redu, čeprav jo proslavljamo kot da bi bili res svobodni in neodvisni. Mladih nikjer  (ker šole nočejo ali ne smejo sodelovati, verjetno zato, ker bi jih takoj obiskal ameriški ambasador Mussomeli in jih podučil o svoji verziji zgodbe o zgodovinskem zmagovalcu in poražencih) in če odštejemo politika in par vojakov, borčevske proslave in obletnice, po številu obiskovalcev in družbeni obrobnosti, zelo spominjajo na proslavo obletnice izbrisa. In res je veliko podobnosti med izbrisanimi in borci NOB - to lahko začuti vsak, ki mu je zgodovina obrnila hrbet. Zaenkrat je edina izjema, proslava obletnice Dražgoške bitke, ki jo je, na partizanski strani, vodil ravno Jože Gregorčič.
Jože Gregorčič Gorenc, še vedno nima svoje Wiki strani, je pa podroben opis njegovega življenja in smrti na blogu "gorenjci". Toplo priporočam v branje:



Sunday, September 8, 2013

ZDRUŽENJE IZBRISANIH DELAVCEV (ZID)




(Sporočilo za javnost):

Na izredni seji zbora, ki se odvila 07. Septembra, se je dosedanja Zveza izbrisanih Slovenije preimenovala v Združenje izbrisanih delavcev (ZID). Odločba o preimenovanju je sprejeta enoglasno in je rezultat ideološkega in političnega razhajanja izbrisanih.  Kot je poudaril v svojem uvodnem ekspozeju predsednik ZID-a Dimitar Anakiev, ideološka razhajanja med izbrisani obstajajo od samega začetka in pogojno, na osnovi dosedanje prakse delovanja, lahko govorimo o nacionalistih (državotvorna skupina Matevža Krivica), zapatisti (Aleksandar Todorović) in skupina, ki svojo ideologijo gradi na teoriji in praksi delavskih gibanj (ZID).
Za Združenje izbrisanih delavcev je pomembna ugotovitev, da velika večina izbrisanih izhaja iz delavskega razreda, ter da so pripadniki narodov in narodnosti bivše Jugoslavije, ki so se priselili v največem številu v 70' letih da bi prispevali k industrijalizaciji Slovenije, ki brez njihove pomoči ne bi bila mogoča. Poudarjamo, da pripadniki Jugoslovanskih narodov v Sloveniji, nikoli nismo bili v sporu s slovenskim narodom, nasprotno, obstali smo v Sloveniji, tudi brez dokumentov, zato, ker se je slovenski narod množično uprl politiki šovinizma v Sloveniji in tudi na Balkanu.

Združenje izbrisanih delavcev bo sodelovala  z vsemi naprednimi gibanjimi in inštitucijami v Sloveniji in tujini.