ZAHTEVE GLEDE ODPRAVE KRIVIC IZBRISA

 

Zahteve glede odprave krivic izbrisa

(Odškdninski program ZIS)

Izbris je bil množična, sistematična (in sistemska) kršitev človekovih pravic. Po sodbi Velikega senata ESČP v zadevi Kurić o temu ne more biti več niti trohice dvoma.

Za odpravo posledic izbrisani od slovenskih oblasti zahtevamo naslednje ukrepe:

1. Politično priznanje izbrisa

• Zahtevamo, da parlament s posebno resolucijo prizna izbris, ter ga izrecno opredeli kot sistematično kršitev človekovih pravic.
• Zahtevamo, da se parlament v imenu države v tej resoluciji za izbris opraviči.
• Zahtevamo, da so na seji parlamenta, ki bo sprejela tak akt, prisotni predsednik države, predsednik vlade, predsednika Ustavnega sodišča RS ter Vrhovnega sodišča RS ter vsi poslanci in poslanke. Na seji moramo biti prisotni tudi izbrisani.
• Ustanovi naj se posvetovalno telo glede izbrisa, ki deluje v vsakokratnem kabinetu predsednika vlade z neposredno možnostjo dostopa do predsednika vlade. Vanj naj bodo vključeni izbrisani, ki so predstavniki vseh glavnih organizacij izbrisanih ali so sami ravnali kot zagovorniki človekovih pravic na način, da imajo izbrisani večino ter odločujočo vlogo.

2. Preiskava izbrisa

• V roku 1 leta od sprejema zgoraj navedene parlamentarne resolucije zahtevamo sprejem posebnega zakona, ki bo v slovenski pravni red uvedel uradno preiskovalno telo (komisijo resnice), ki naj ima potrebna pooblastila (inšpektorska pooblastila), vire za delo in ustrezna znanja za izvedbo uradne preiskave o izbrisu. Člani tega preiskovalnega telesa morajo biti nepolitični, v skrajnem primeru tujci. Sestavo komisije moramo potrditi tudi izbrisani.
• Ugotovitve in priporočila preiskovalnega telesa morajo biti obveza države za sprejem morebitnih dodatnih ukrepov.

3. Odgovornost krivcev

• Država naj po uradni dolžnosti prične s kazenskopravnim pregonom odgovornih za izbris.
• Država naj prične civilnopravne postopke zoper odgovorne za povračilo storjene škode.
• Zanikanje izbrisa naj se opredeli kot posebno kaznivo dejanje,

4. Statusnopravni ukrepi

• Država naj nemudoma omogoči avtomatsko vračilo statusa (dovoljenje za stalno prebivanje) na podlagi vložene zahteve, najbolj epreko spremembe ZUSDDD. Vsi dodatni pogoji (dejansko neprekinjeno bivanje, odsotnost več kot 10 let ipd) se odpravijo.
• Združevanje družin naj se uredi v ZUSDDD in naj bo brezpogojna. Družina naj se razlaga široko, skladno s kulturno tradicijo okolj, iz katerega izhaja izbrsan ali je bil azaradi izbrisa prisiljen živeti v njem.
• Kasneje rojeni otroci, četudi rojeni v tujini, se glede statusa izenačijo oziroma upoštevajo isto, kot izbrisani.
• Postopki naj postanejo taks prosti.
• Spremembe ZUSDDD kot nakazano naj se sprejmejo po nujnem ali vsaj skrajšanem zakonodajnem postopku.

5. Nadomestilo materialne škode in nematerialne škode

• Povračilo škode naj se rešuje v civilnopravnih sodnih postopkih z obvezo predhodnega postopka poravnavanja, pri čemer mora država zagotoviti ustrezno pooblaščenost pravobranilcev za poravnavanje. Tako se zagotovi individualno obravnavanje zahtevkov ter neodvisnost od politike, povrnjena škoda pa odraža dejansko škodo. Postopki glede izbrisa naj se rešujejo prednostno.
• V postopkih nadomestila za škodo (odškodninski ali drugi zahtevki) naj država odpravi pravico sklicevanja na ugovor zastaranja iz razloga nemoralnosti (velja tudi za postopke proti odgovornim za izbris).
• V postopkih nadomestila za škodo (odškodninski ali drugi zahtevki) se naj odpravi omejitev odločanja o že razsojeni stvari (res iudicata) za izbrisane, ki so že zahtevlai povračilo, pa so bili zavrnjeni.
• Materialna škoda: določi naj se osnoven pavšal v znesku 1.000 evrov, ki pripada vsem izbrisanim. Preostanek se nadomesti glede na dejansko škodo, kot jo v postopku dokažejo izbrisani.
• Nematerialna škoda: določi naj se osnovni pavšal 20.000 evrov za nematerialno škodo za 20 let pravnega položaja brez statusa stalnega prebivalca, korigiran za vsako leto. V posebno hudih primerih (ločitve družin, izgon, izjemno hude psihične posledice, poskus samomora ipd.) se nematerialna škoda še dodatno vrne na podlagi mnenja sodnih izvedencev ustrezne stroke. Stroške za delo izvedencev za ta namen naj krije država.
• Dodajo naj se davčne olajšave za ustrezno obdobje reintegracije (t.j. 5 let) za olajšanje procesa vračanja v državo ter samostojno kot oblika izplačila odškodnine.

6. Otroci

• Vsi otroci izbrisanih (tudi tisti, ki so bili ob izbrisu slovenski državljani in formalno niso bili izbrisani) se s še posebno skrbnostjo upoštevajo pri vseh ukrepih. Vsi ukrepi se omogočijo tudi za otroke izbrisanih in njihove morebitno že rojene potomce.

7. Ukrepi zdravstvenega sistema

• Uvede naj se poseben ukrep psihosocialne pomoči v smislu svetovanja za odpravo psihičnih posledic izbrisa. Storitev naj se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ali iz sredstev mreže socialnega varstva, po presoji zdravnika).

8. Stanovanjski izzivi

• Osebam, ki še vedno živijo v stanovanjih, kjer so imele same ali njihovi ožji družinski člani stanovanjsko pravico pred uveljavitvijo „Jazbinškovega zakona“ naj se omogoči odkup stanovanj pod relativno podobnimi pogoji.
• Osebam, ki so imele same ali njihovi ožji družisnki člani stanovanjsko pravico, pa so po Jazbinskovem zakonu pridobile pogodbo (pravni naslov) na podlagi pretekle stanovanjske pravice, pa so bile potem po izbrisu iz stanovanja prisilno odstanjene ali so zaradi posledic izbisa morale državo zapustiti ali se vanjo niso mogle vrniti, naj se omogoči neprofitna najemnina stanovanja v primerljivem stanovanju ali možnost odkupa pod relativno podobnimi pogoji kot jih je določal Jazbinskov zakon.
• Osebam, ki so imele same ali njihovi ožji družinski člani stanovanjsko pravico, pa stanovanj niso mogle odkupiti, niti zaradi raznih razlogov niso mogle skleniti pogodb (pravnih naslovov), se naj omogoči prednostni dostop do neprofitnih stanovanj oziroma določi absolutna prednost na razpisih, če nimajo svojih bivalnih enot ali najemnega razmerja primerljivega neprofitnemu, v državi.
• Osebam, ki se bodo sedaj vračale v Slovenijo naj se omogoči neprofitni najem praznih državnih stanovanj z absolutno prednostjo pred drugimi prosilci, razen če se izkaže, da so premoženjsko zmožne same na trgu najeti stanovnaje (dokazno breme nosi država).
• Za vse izbrisane naj velja, da v stanovansjkih postopkih štejejo kot ranljiva, prednsotna skupina, razen če je njihovo premoženjsko stanje zadovoljivo (dokazno breme naj nosi država).

9. Socialno-varstveni ukrepi

• Povezano z zdravstvenimi ukrepi: Uvede naj se poseben ukrep psihosocialne pomoči v smislu svetovanja za odpravo psihičnih posledic izbrisa. Po prvi, zdravniški fazi, naj sledi druga, socialno varstvena.
• Uvede naj se ukrepe za integracijo oziroma reintegracijo izbrisanih.
• Uvede naj se možnsot pridobitve osebnega asistenta za vključitev v slovensko družbo.
• Država naj uredi področje uveljavljanja pravic za nazaj.

10. Izobraževani ukrepi

• Izbris naj se vključi v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje kot vsebina diskriminacije.
• Izbrisani in njihovi ožji sorodniki do vključno drugega kolena naj imajo prednostno pravico pri vpisu na visokošolsko ali univerzitetno raven.
• Vsi prej navedeni naj imajo prednost pri pridobitvi nastanitvenih zmogljivosti za študente.
• Vsi prej navedeni naj imajo možnost pridobitve ustreznih državnih štipendij in naj štejejo kot socialno ogrožena ranljiva skupina, razen če njihovo premoženjsko stanje ni izjemno dobro (dokazno breme na državi)

11. Delovnopravni in pokojninski ukrepi

• Zaposlitev izbrisanih naj postane davčna olajšava za podjetja.
• Država naj subvencionira zaposlitev izbrisanih.
• Država naj uredi vprašanje obračuna izguljenih delovnih let.
• Država naj uredi področje uveljavljanja pravic za nazaj.
• Izbrisani naj se opredelijo kot ranljiva skupina v vseh programih države glede zaposlitvene politike.

Zveza Izbrisanih Slovenije, delovna skupina