Spoštovani gospod predsednik,
prek slovenskih občil smo bili obveščeni, da je Ustavno sodišče RS izdalo 3. 4. 2003 odločbo št. U-I-246/02-28 in v nji ugotovilo, da je Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav-naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Ul RS, št. 61/99 in 64/01) v neskladju z ustavo, saj tem osebam ni priznal stalnega prebivanja v RS za nazaj, in to od 26. 2. 1992 dalje. Ustavno sodišče RS s to odločbo nalaga zakonodajalcu, da v šestih mesecih po objavi odločbe pripravi predlog takega zakona, ki bo odpravil neskladje z ustavo. Hkrati Ustavno sodišče v 8. točki dispozitiva zavezuje vse pristojne organe, da po uradni dolžnosti začno upravičencem izdajati dopolnilne odločbe za čas od 26. 2. 1992 dalje, t. j. z retroaktivno veljavnostjo. Ker v tej točki Ustavno sodišče ni predpisalo šestmesečnega roka za začetek izvajanja tega določila, se bo izdaja teh dopolnilnih odločb začela neposredno po objavi odločbe Ustavnega sodišča.
Pri tem ne gre zgolj za politično izredno delikaten, temvečtudi za pravno zelo vprašljiv poseg v pristojnosti zakonodajne veje oblasti in s tem v celotni pravni red RS. Ta poseg namrečlahko resno ogrozi načelo zaupanja v pravo, na katerem je utemeljena pravna država. V zadnji skrajnosti pa gre še posebej za poskus prevrednotenja temeljnih postulatov naše državnosti, pri čemer sklicevanje na golo pravno tehniko po našem trdnem prepričanju ne more rabiti niti kot izgovor.
Obračamo se na Vas s prošnjo, da zastavite ves svoj vpliv in svojo moralno avtoriteto za to, da se bo odločba Ustavnega sodišča začela izvajati šele potem, ko bo zakonodajalec sprejel vse iz te odločbe izvirajoče zakonske akte in predpise. S tem bodo zagotovljeni pogoji za zakonito in z ustavo usklajeno izvrševanje odločitve Ustavnega sodišča, pa tudi prebivalci RS bomo še naprej vztrajali pri prepričanju, da je dvanajst let trajajoča samostojnost naše države utemeljena na pretehtanih, zakonitih in demokratičnih odločitvah.
Podpisali 18. 4. 2003:
Evgen Bavčar,Vinko Beznik, Polde Bibič, Viktor Blažič, Niko Grafenauer, Tone Hrovat, dr. Matjaž Kmecl, Mile Kosi, Tone Kuntner, Tadej Labernik, Srečko Lisjak, Milan Matos, Miloš N. Milovič, Ciril Škerjanec, Rudi Španzel, Andrej Šter, Borut Trekman, Biljana Unkovska, Dane Zajc.
Po objavi izjave so izrecno izrazili svoji voljo, da se podpisnikom pridružijo:
Boris Pahor, Tone Gogala, Nataša Prah, Primož Šeligo, Slavko Debelak, Drago Rudel, Miran Kramberger, Rudi Šeligo, Saša Vuga, Lovro Arnič, Anton Nanut, Borivoj Kos, Darko Brlek, Igor Škerjanec, Jože Banič, Branko Panič, dr. Janez Remškar, Lojze Lebič, dr. Katja Boh, dr. Primož Rode, Ervin Fritz, Pavle Svete, Janez Stanek, Franc Feltrin, Stane Jurgec, Katerina Turk, Borut Likar, Ščavničar Ema, Silva Janež Debelak, Miša Pfeifer, Aleksandra Hoivik, Mira Šekoranja, Hugo Šekoranja, dr. Vlado Pfeifer, Vlado Žabot, Majcen Franc, Tone Pavček, Mladen Trobec.
„internetna strana „Resnica o Izbrisu“: http://izbrisani.siol.net/index.htm
March 7, 2012 1:40:54 PM GMT+01:00
ReplyDeletePISMO SLOVENSKIM KULTURNIKOM
Spoštovani kolegice in kolegi,
priča smo nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma… in oblastnemu plenjenju tako realnega kot simbolnega kapitala te države. To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo nikakršnega ugleda in nikakršnih referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi pa jih sla po kapitalu in oblasti.
Včeraj je vlada že podpisala Uredbo o ukinitvah ali »pridružitvah v okvir ministrstva« mnogih politično avtonomnih institucij na področju kulture, med njimi so tudi JAK, Arhiv RS, Slovenski filmski center itn. To Uredbo bo v petek »po hitrem postopku« potrjeval državni zbor. Brez argumentov. Brez javne razprave. Brez spoštovanja osnovnih evropskih demokratičnih standardov. Z večino pač – skratka po turško.
Knjigarna Mladinske knjige »Konzorcij« je s propadom obeh Zvonov mariborske nadškofije pripadla v stečajno maso in s tem bankam upnicam. Te elitnega prostora v samem centru Ljubljane seveda ne bodo žrtvovale za knjigarno. Čeprav gre za edino kolikor toliko spodobno slovensko knjigarno, ki je od prejšnjega plenjenja še ostala.
Podporo programom na področju kulture in subvencije bodo zmanjšali za polovico. To seveda pomeni propad večine kulturnih programov, tudi programov, ki jih izvaja DSP in propad mnogih založb.
Pri vsem tem pa bi naj šlo za VARČEVANJE!
Torej ne gre za POŠTENJE, ne gre za RESNICO, niti za VELJAVO PRAVA ali za DEMOKRATIČNE STANDARDE.
Gre, spoštovani kolegice in kolegi, za PLENJENJE!
Pripravljeni so namreč načrti za uvedbo tako imenovanega javno-zasebnega partnerstva. To pomeni, da bo nekdo, politično in človeško ustrezno potuhnjen in politiki ustrezen, lahko dobil na primer koncesijo za upravljanje Cankarjevega doma, SNG Drame, Opere itn. ter vse pripadajoče subvencije za izvajanje dnevni politiki všečnih programov - z vsem tem pa bo seveda skrbel predvsem za lasten profit. To pa na slovenskem pomeni skrajno provincialistično TRIVIALIZACIJO programov in kulture.
Ob vsem tem pa skupaj z vsemi nepriviligiranimi državljani Slovenije varčujemo za tiste, ki so v tej državi s pomočjo politike, bankirjev in koristoljubnih podrepnikov kradli doslej in bodo to počeli tudi v bodoče – dokler bo torej na slovenskem še kaj PRIVARČEVANEGA. Tem političnim priviligirancem naše navidezne levice in desnice se namreč nič ne zgodi. Tudi bančnikom in politikom, ki so kradli skupaj z njimi, se nič ne zgodi. S tem pa politika daje jasen signal, da se v tej državi izplača krasti in da bo brezpravna večina preprosto prisiljena varčevati za priviligirance.
Tu smo torej. Na skrajnem robu. Oropani in ponižani. In ne moremo reči, da tega ne vidimo in ne slišimo.
Smo ob tem še sposobni skupnega upora, ponosa, glasu – ali vsaj skupnega molka?
Vlado Žabot